Kompromis med divjino in razvojem

Vlada je pred časom sprejela besedilo predloga zakona o Triglavskem narodnem parku, ki je ta čas v javni obravnavi. Tudi do sedanjega predloga so kritični tako lokalni prebivalci kot okoljevarstveniki, kar je po mnenju nekaterih dokaz, da so tokrat vendarle prišli do dobrega kompromisa.

Triglavski narodni park je edini narodni park v Sloveniji in sodi med najstarejše narodne parke v Evropi. Njegov status ureja zakon o Triglavskem narodnem parku iz leta 1981, ki pa ni usklajen s sedanjim pravnim redom in ga je bilo zato treba posodobiti. Na to so v javnem zavodu Triglavski narodni park (TNP) opozorili že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj je bil po besedah sedanjega direktorja TNP Martina Šolarja omenjeni zakon že takrat zastarel. Zato je po njegovem skrajni čas, da vendarle dobimo nov zakon.

»Večina rešitev v sedanjem predlogu zakona ni novih, saj so že pred slabima dvema desetletjema najprej v okviru okoljskega ministrstva začeli pripravljati nov predlog zakona. A ker je šlo po mnenju nekaterih prepočasi, je skupina poslancev z Dušanom Vučkom na čelu pripravila svoj predlog,« je pojasnil Martin Šolar. Zaradi izteka mandata takratne vlade je omenjeni predlog zastal, pod ministrom Janezom Podobnikom pa so znova oblikovali strokovno komisijo, ki je nadgrajevala že obstoječi dokument. »Dokument so 'brusili' tudi pod vplivom evropskih direktiv, svoj predlog zakona pa je tik pred koncem mandata pripravila tudi Janševa vlada,« je še razložil Šolar. Kot odgovor na Vučkov predlog zakona so svoj predlog oblikovali tudi v koaliciji nevladnih organizacij. Z Vučkovim predlogom, je opozoril predsednik nevladne okoljske organizacije Alpe Adria Green Vojko Bernard, se niso mogli strinjati, saj so v njem prevladali zasebni interesi iz Bohinja. »To bi omogočilo pozidavo površin na Pokljuki in pod Triglavskim pogorjem z namenom, da se jih uporablja za komercialne namene,« je poudaril Bernard.

Strogi mednarodni standardi za park

Nov predlog zakona, ki so ga pripravili na okoljskem ministrstvu, bo pred poslanci v državnem zboru predvidoma aprila, še prej pa bo dva meseca v javni obravnavi. Ob tem je Martin Šolar poudaril, da noben zakon zagotovo ni idealen, so pa relativno zadovoljni s tem, kako so upoštevali njihove strokovne predloge in pripombe. »Predlog zakona se nevladnim okoljskim organizacijam še vedno zdi premalo strog, lokalnim prebivalcem pa celo prestrog, zato je po moje zakon na pravi poti do kompromisa, ki bo zadovoljil tako ene kot druge,« je prepričan Šolar. Poudarja, da so pri pripravi zakona upoštevali mednarodne varstvene interese. »Prvo varstveno območje obsega okrog 32 tisoč hektarov. To predstavlja približno tretjino parka, kar je tudi v primerjavi z drugimi evropskimi parki izjemno velika površina. Na tem območju bodo uveljavljeni strogi mednarodni standardi za park.« Vsi ti standardi, je dejal Šolar, pa zahtevajo tudi upoštevanje potreb lokalnega prebivalstva.

Sedanji predlog zakona je po besedah državnozborskega poslanca Antona Urha, ki prihaja iz Bohinja, sprejemljiv tudi zanje. »V zakonu so predvideli razvojne možnosti, to pa je tisto, kar si zaslužimo vsi, ki tam živimo.« Doslej, opozarja Urh, so se namreč počutili kot drugorazredni državljani, saj so bili za marsikaj prikrajšani. Tudi Dušan Vučko je predlog zakona ocenil kot največji možni kompromis med pričakovanji lokalnega prebivalstva in varstvom narave. »Glede na to, da sem začel s to zgodbo, me veseli, da so tudi v sedanjem predlogu ohranili vse tisto, kar je pomembno. To pomeni, da zakon ne temelji zgolj na prepovedih, ampak vsebuje tudi konkretne razvojne usmeritve in določbe, iz katerih je razvidna jasna zaveza države, da bo za to namenila tudi finančne spodbude. Brez razvoja lokalnega prebivalstva namreč tudi parka ne bo,« razmišlja Dušan Vučko. Sicer pa je po njegovem najslabše sedanje stanje, zato poudarja, da zakona ne rabi država ne minister, ampak Bohinjci. Bojazen je izrazil le v zvezi s spreminjanjem meje med prvim in drugim varstvenim območjem. Prepričan je, da za to ne bi smela zadostovati zgolj vladna uredba, ampak bi moral biti za to pristojen državni zbor. Obenem je opozoril, da novi zakon javnemu zavodu TNP nalaga veliko pristojnosti, česar po njegovem ne bo mogoče izvesti brez ustrezne kadrovske okrepitve in spremembe v razmišljanju.

O novem zakonu na referendumu

Po prepričanju Vojka Bernarda pa so v novem zakonu upoštevali samo interese turizma in domačinov. »S tem so zgolj podkupili lokalno prebivalstvo, da bi zakon podprli, v ozadju pa so povsem drugi interesi. Med drugim želijo dograditi obstoječe vojaške objekte za potrebe Nato pakta, kar pa javnosti ni znano,« je oster Bernard. Kot pravi, sedanji predlog ni noben kompromis, saj njihovih pripomb v večji meri niso upoštevali. »Zakon bi bilo treba napisati povsem na novo, v tem času pa postaviti začasno mednarodno upravo parka pod pokroviteljstvo IUCN oziroma mednarodnega združenja za parke.« Do novega zakona, pravi, bi kljub temu lahko prišli relativno hitro. »Ves čas nam namreč očitajo, da smo mi zaviralni moment.« V zvezi z novim zakonom o TNP pripravljajo tudi referendum, je pojasnil Bernard. »Naj se ljudje izjasnijo, ali rabimo park ali ne. Če ga po njihovem mnenju ne rabimo, potem damo tudi mi roke stran,« je dejal in dodal, da park je ali ga ni, vmesne poti ni. »Če ne drugega, s tem zakonom legalizirajo vse črne gradnje na tem območju in že zato je s parkom konec,« pravi Bernard. Prepričan je, da bi morali iz območja parka izvzeti vsa naselja in obdelovalne površine ter ustanoviti gorske občine. Te naj bi bile deležne subvencij s strani države, ker bi bile okrnjene v razvoju. V primeru, da bo obveljal sedanji predlog zakona, še dodaja Bernard, pa si po njegovem posledice lahko ogledamo na propadajočem Dvojnem jezeru.