Ob tem ko se še niso končala vsa prehodna obdobja pokojninske reforme iz leta 2000, vlada že pripravlja novo reformo - najprej posodobitev sedanjega sistema, nato pa uveljavitev novega. (Foto: Tina Dokl)

Pogoji za upokojitev so vsako leto nekoliko drugačni

Ker se pokojninska reforma iz leta 2000 uveljavlja postopno, so pogoji za upokojitev vsako leto nekoliko drugačni.

Pokojnina se odmeri od pokojninske osnove, ta se od leta 2008 izračunava na podlagi plač iz katerihkoli najugodnejših zaporednih 18 let zavarovanja po 1. januarju 1970. Novi pogoji so že upoštevani v vseh uradnih izračunih zavoda, tako da ni treba vlagati zahtevkov za ponovne izračune.

Ljubljana - Kot navajajo v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, se pri uveljavljanju pravice do starostne pokojnine spreminjajo le pogoji za ženske. V primerjavi z lani se jim potrebna starost zvišuje za štiri mesece, hkrati pa se jim za tri mesece podaljšuje tudi potrebna pokojninska doba. Za ženske je torej letos pogoj za upokojitev starost 56 let in osem mesecev ter 37 let in tri mesece pokojninske dobe (lani 56 let in štiri mesece ter 37 let) ali starost 61 let in najmanj dvajset let pokojninske dobe ali starost 63 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe. Za moške se pogoji ne spreminjajo, pogoj je starost 58 let in štirideset let pokojninske dobe ali 63 let in najmanj dvajset let pokojninske dobe ali 65 let in najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Polna starost

Pri ženskah je polna starost v prehodnem obdobju izenačena z minimalno starostjo za pridobitev pravice do starostne pokojnine, pri moških je polna starost 63 let. Moškemu, ki bo uveljavljal pravico do starostne pokojnine pred dopolnitvijo polne starosti in nima štirideset let delovne dobe, se bo pokojnina pri upokojitvi v starosti od 58 do 59 let znižala za vsak mesec manjkajoče starosti za 0,3 odstotka, pri upokojitvi med 59. in 60. letom za 0,25 odstotka, pri upokojitvi med 60. in 61. letom za 0,2 odstotka, pri upokojitvi med 61. in 62. letom za 0,15 odstotka in pri upokojitvi med 62. in 63. letom za 0,1 odstotka. Največ je starostno pokojnino, uveljavljeno v letu 2010, možno zmanjšati za 18 odstotkov, zmanjšanje pa je trajno.

Znižanje upokojitvene starosti

Upokojitveno starost je možno znižati zaradi vsaj petletne vzgoje in skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka in za delo pred 18. letom starosti. Za enega otroka se letos upokojitvena starost lahko zniža za 5 mesecev in 15 dni, za dva otroka za 13 mesecev in 23 dni, za tri otroke za 24 mesecev in 23 dni ter za vsakega nadaljnjega otroka še za 13 mesecev in 23 dni. Pri tem starostna meja za žensko ne more biti nižja od 53 let, za moškega pa 58 let. O tem, kdo bo uveljavljal takšno znižanje, se starša dogovorita sama. Samo ženskam, ki se nameravajo upokojiti pri starosti 56 let in osem mesecev ter s 37 leti in tremi meseci pokojninske dobe, se upokojitvena starost zniža, če so bile obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovane, še preden so dopolnile 18 let starosti. Upokojitvena starost se jim za vsako leto v obveznem zavarovanju pred dopolnjenim 18. letom starosti zniža za devet mesecev (lani za osem), vendar pa se jim ne more znižati pod 53 let.

Dodana doba

Tudi letos je za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine možno poleg delovne in dokupljene dobe upoštevati dodano dobo, ki vključuje čas študija, obveznega vojaškega roka, nadomestne civilne službe in čas, ko je bil zavarovanec prijavljen na zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali kot brezposelna oseba. Letos se za vsako leto upošteva devet mesecev (lani osem), ki se štejejo v dodano dobo (npr.: za tri leta študija se šteje 27 mesecev). Dodana doba vpliva le na izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa na njeno višino, prav tako se ne šteje v delovno dobo.

Državna pokojnina

Pravico do državne pokojnine lahko uveljavlja oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki je dopolnila 65 let ali več. Pogoj je, da je med 15. in 65. letom živela najmanj trideset let v Sloveniji, da nima pravice do pokojnine po našem oz. kakem tujem javnem sistemu pokojninskega zavarovanja in da njeni lastni dohodki ne presegajo premoženjskega cenzusa za pridobitev pravice do varstvenega dodatka.

Vdovska pokojnina

Vdovec in vdova bosta letos pridobila pravico do vdovske pokojnine, če bosta ob smrti svojega partnerja dopolnila 53 let starosti. Če ne bosta toliko stara, dopolnila pa bosta 48 let, bosta pridobila pravico do vdovske pokojnine pri starosti 53 let. V primeru, da vdovec ali vdova ob partnerjevi smrti nimata statusa zavarovanca, pridobita pravico do vdovske pokojnine, če ob smrti partnerja dopolnita 48 let starosti. Če vdova brez statusa zavarovanca navedene starosti ob smrti partnerja ni dopolnila, dopolnila pa je 45 let, bo pridobila pravico do vdovske pokojnine ob dopolnitvi 48 let.

Del vdovske pokojnine

Vdova ali vdovec lahko uživa vdovsko pokojnino ali pa lastno starostno oz. invalidsko pokojnino ter del vdovske pokojnine, odvisno od tega, kaj je zanj(o) ugodneje. Del vdovske pokojnine znaša 15 odstotkov zneska vdovske pokojnine, vendar ne več kot 15 odstotkov povprečne lanske mesečne pokojnine, to je največ do zneska 86,31 evra. Skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine je po zakonu omejeno in ne sme presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, to je 1.713,63 evra.

Družinska pokojnina

Starši, ki jih je umrli otrok preživljal do svoje smrti, v nekaterih primerih pridobijo pravico do družinske pokojnine. Tako mora mati letos ob smrti otroka, ki jo je preživljal, dopolniti 55 let in 6 mesecev (lani 55 let), oče pa 58 let. Bratje in sestre umrlega zavarovanca, ki jih je preživljal do svoje smrti, pridobijo pravico do družinske pokojnine, če izpolnjujejo pogoje, ki so določeni za otroke, ali pogoje, ki so določeni za starše umrlega.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / sobota, 11. januar 2020 / 21:30

Kaj prinese leto 2020?

V letu 2020 je napovedanih veliko velikih dogodkov. A ti so predvidljivi, nanje smo pripravljeni. Večja neznanka so možna nepredvidljiva dogajanja, ki jih le slutimo ali pa še to ne. Svetovna krizna ž...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:14

Naravi prijazna okrasitev

Novoletna drevesca iz slovenskih gozdov so letos označena z rdečo nalepko.

Izleti GG / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:12

Alpe, Provansa in Azurna obala, 2. del

V oblačno jutro naju je prebudilo glasno mijavkanje. Pogumnejši od dveh mačkov, s katerima sva si delila stanovanje v predmestju mesta Manosque, naju je po nadležni vztrajnosti le spravil pokonci i...

Zanimivosti / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:10

Samouk z energijo znanstvenika

Brane Anderle iz Hraš pri Lescah je pred kratkim v samozaložbi izdal knjigo s preprostim naslovom Pregled razširjenosti praprotnic in semenk na Gorenjskem. V tem obširnem delu lahko ljubitelji narave...

Razvedrilo / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:10

Zapele frajtonarice

Prejšnji petek so v Ljubnem pripravili že deseto srečanje ljubiteljskih harmonikarjev, samoukov na frajtonarici, ki so tudi tokrat navdušili občinstvo v polni dvorani tamkajšnjega doma športnega društ...

GG Plus / ponedeljek, 18. december 2023 / 18:07

Blejski matematik svetovnega slovesa

Letos mineva sto petdeset let od rojstva Blejca Josipa Plemlja, ki velja za enega najuspešnejših in svetovno znanih slovenskih znanstvenikov. Uveljavil se je zaradi izjemnih dosežkov in pionirskega de...