Isaac Newton, Izbrani spisi I, prevedla Matej Hriberšek in Valerija Vendramin, Založba ZRC, Ljubljana, 2020, 232 strani

Newtonova zgodnja dela

»Prostor se v vse smeri razteza vse tja v neskončnost. Ne moremo si namreč kjer koli predstavljati meje, ne da bi obenem umevali, da onstran nje obstaja prostor. In zato se vse ravne črte, paraboloidne, hiperboloidne, vsi stožci in valji ter druge tovrstne oblike nadaljujejo vse tja v neskončnost in niso nikjer omejene, čeprav jih vsevprek sekajo črte in raznovrstne površine, ki se prečno širijo, ter skupaj z njimi samimi v vseh smereh sestavljajo segmente oblik. Toda da boste imeli kak primer neskončnosti: zamislite si neki trikotnik, čigar osnovnica in ena stranica mirujeta, druga stranica pa se okoli končne točke, ki se dotika njegove osnovnice, tako suče na ravnini trikotnika, da se trikotnik na vrhu postopoma odpira, in medtem v svojem duhu opazujte točke, kjer sta se dve stranici srečali, če sta se le podaljšali vse do tja; očitno je, da so vse te točke na ravni črti, na kateri leži mirujoča stranica, in da so nenehno toliko bolj oddaljene, kolikor dlje se suče gibljiva stranica, vse dotlej, ko se znajde vzporedno z drugo stranico in se z njo ne more več nikjer srečati. In zdaj vprašam, kolikšna je bila oddaljenost zadnje točke, v kateri sta se stranici srečali? Gotovo je bila večja, kot jo je sploh mogoče zaznamovati, oziroma bolje, nobena od točk ni bila zadnja, zato je ravna črta, v kateri se najdejo srečevališča vseh tistih točk, dejansko več kot končna. In ni mogoče, da bi kdo rekel, da je ta 'črta' neskončna samo po 'naši' predstavi in ne dejansko; kajti če bi bil trikotnik dejansko uporabljen, bosta njegovi stranici vedno dejansko usmerjeni proti neki skupni točki, v kateri bi se obe stikali, če bi se le podaljšali, in zato bo takšna točka, kjer bi se podaljšani 'stranici' stekali, dejansko vedno obstajala, četudi si je mogoče umisliti, da obstaja zunaj meja telesnega sveta; in zato bo črta, ki jo zaznamujejo vse te točke, dejanska, četudi se nadaljuje naprej onstran vsake oddaljenosti.« (str. 105)

Gornji odlomek je iz razprave O težkosti (De gravitatione) enega zgodnjih del Isaaca Newtona, za katerega vsi vemo, da je bil fizik, manj pa, da je bil tudi matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist. Tudi ta odlomek priča, da je bil fizik (po predmetu obravnave) in filozof (po načinu razmišljanja in pisanja). Sodeč po naslovu knjige založba načrtuje tudi izdajo njegovih poznejših in bolj znanih spisov, ki so povzročila pravo znanstveno revolucijo. Knjigo je uredil Matjaž Vesel, ki je napisal tudi spremno študijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sreda, 3. april 2024 / 10:43

Sejem lovstva in ribištva

Gornja Radgona – Na Pomurskem sejmu v Gornji Radgoni bo ta konec tedna, od petka do nedelje, tradicionalni, že trinajsti Mednarodni sejem lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi, na katerem se bo...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Začimbe in zelišča tudi zdravijo

V katero jed dati to ali ono začimbo, da bo jed okusna, vabljiva, imela pravi »žmah«, kot pravimo, je vprašanje, ki pri vsakdanji kuhi najbolj tare mlade gospodinje. Sicer je zadnje čase...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Silvestrovi čajni napitki

Imejte v zalogi baziliko, meto, meliso, peteršilj, janež, komarček ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Arcnije za vse sorte

Pa še nekaj o zdravilstvu naših babic, prababic ...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Zeli z velikimi močmi

Z uporabo zelišč želi človek povečati kakovost svojega življenja. Odkriva nove poti, kako združiti znanje in izkušnje svojih prednikov z novimi znanstvenimi dognanji. Na domačem vrtu goji poprovo meto...

Splošno / nedelja, 1. januar 2006 / 06:00

Resnica in privid zdravil

Otok Kosu, Grčija, 5. stoletje pred našim štetjem; Hipokrat, zdravnik in oče načel o moralnem liku zdravnika, povišano telesno temperaturo in bolečino v sklepih lajša s salixom, izvlečkom iz vrbovega...