Vrh z oddajniki

Trstelj (643 m) - Čudo moderne dobe, brez katere ne moremo živeti, kazi razgleden vrh na Krasu. Kljub radijskim in televizijskim oddajnikom je vzpon na vrh poplačan s čudovitim razgledom.

V zimskih mesecih prav prija oditi na Primorsko in obiskati katerega od tamkajšnjih vrhov. A naj nas to ne pretenta. Tamkajšnja burja nas lahko prepiha do kosti in vprašanje je, v katerih hribih bi bilo topleje. Nadmorske višine res niso pretirano visoke, a primorski zrak in sonček prav blagodejno deluje, če v naših koncih, vsaj v dolini, lahko dneve dolgo zremo v sivo meglo. Nič kaj lepa nedelja na Gorenjskem je bila fantastično izkoriščena; čudovit vzpon in še en dodaten žig v knjižici Slovenske planinske poti. Danes gremo via Trstelj, ki je najvišji vrh Črnih hribov, ki se dvigajo nad planoto Tržaško-Komenskega Krasa med Lipo in Opatjim selom ter padajo proti Vipavski dolini med Dornberkom in Mirnom.

Po avtocesti se odpeljemo proti Novi Gorici in jo zapustimo na izvozu za Dornberk. Peljemo se proti omenjeni vasi, kjer v križišču ostro zavijemo levo proti Kopru. Po približno 300 metrih nas smerna tabla opozori, da za Trstelj zavijamo desno. Avto lahko parkiramo v zaselku Potok in jo uberemo po bližnjicah do zaselka Gora, lahko pa se zapeljemo nekaj višje in parkiramo na urejenem parkirišču na levi strani, zraven naravne makete Triglava, ki ga krasi res miniaturen Aljažev stolp, kapelica in vse koče pod njim: Kredarica, Planika in Staničeva koča.

S parkirišča nadaljujemo po asfaltirani cesti do zaselka Gora, kjer nas markacija na zadnji hiši usmeri desno in po krajšem vzponu smo spet višje na cesti, ki ji sledimo do t. i. Železnih vrat, kjer opazimo razdelano smerno tablo, ki opozarja na različne nižje kuclje v bližini. Nadaljujemo po širokem kolovozu in ko zagledamo tehnologijo moderne dobe, električne žice, bodimo pozorni na lično smerno tablo na drevesu, ki nas usmeri levo na ožjo pešpot. Precej hitro pridobivamo na višini in strmina nas kmalu pripelje na skoraj neporaščeno pobočje, ki ga krasijo borovci in ruj. Od tod se tudi vidi naš današnji vrh, Trstelj oz. drugo čudo moderne dobe, oddajniki.

Pot se strmo dviga, nekaj časa kar naravnost, nato pa v zmernih okljukih. Z desne se nam priključi pot iz Renč, mi nadaljujemo levo, dokler ne pridemo do slabše ceste, ki ji sledimo vse do Stjenkove planinske koče na Trstelju, ki nosi ime po narodnem heroju Antonu Sibelji-Stjenku (1914-1945). Vrh dosežemo po stezi, ki nas nasproti koče usmeri desno v redek kraški gozd. Sledi kratek vzpon do slabše ceste, ki nas pripelje do vrha Trstelja, ki nam nudi fantastičen razgled na vse strani, na kar nas opozorita tudi obe orientacijski plošči z napisanimi vrhovi.

Če omenim le najbolj znane točke, ki jih vidimo: na vzhodu Trnovski gozd s Čavnom, Vipavsko dolino in Nanos; od vzhoda proti jugu vidimo Snežnik, Vremščico, Slavnik; od juga proti zahodu je planota Tržaško-Komenskega Krasa, Tržaški zaliv, vidimo celo Piran; za Trnovskim gozdom se kažejo Julijci s slovenskim očakom.

Do avtomobila se vrnemo po poti vzpona in si tik pred odhodom morda privoščimo še skok na Triglav, na naravno maketo, v bližini katere smo parkirali. Pa srečno pot domov!

Naj vam zaželim še zdravo, medsebojnega razumevanja polno novo leto 2010, ki ga bo krepila ljubezen do gora. Varno hojo, pa naj bo to dolinah ali višinah. SREČNO!

Nadmorska višina: 643 m

Višinska razlika: 243 m

Trajanje: 1 ura 30 minut

Zahtevnost: 1 zvezdica