Moja cerkvena poroka

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Zadnjič sem svojo cerkveno poroko omenila samo tako mimogrede. Tokrat naj dodam nekaj podrobnosti.

Kaj naj rečem? Generalno vzeto, je bila poroka, kljub najinim zrelim letom, lepa. Ah. Nobene potrebe ni, da skoparim z besedami. Pravzaprav je bila moja cerkvena poroka z Andrejem mladostno romantična; nepričakovano, še manj načrtovano.

Tudi zato, ker sva se z Andrejem za poroko odločila tako rekoč na vrat na nos, mi za priprave ni ostalo dobesedno nič časa. (Kar lahko, predvidevam, najbolj v srž razumejo samo ženske.) Pri svojih dvajsetih sem sanjala prav o nečem podobnem, le da brez vnukov ob strani. Ha, ha, ha, vnuk Luka me je ob poročni koračnici spremil do oltarja, vnukinja Julija je nosila vlečko, po opravljeni ceremoniji pa je Lukovo dekle Karin, ki sicer študira solo petje, s kora in ob spremljavi orgel zapela večno zeleno Dan ljubezni. Pa še to. Moja poročna priča je na obred povabila neko igralko s celjskega gledališča, ki je pred obredom s prižnice recitirala odlomek iz Svetega pisma o Jeruzalemskih ženskah. Oh, bilo je takoooo ganljivo.

Naj povem, da je Andrej, bom rekla, zadržan moški. V tem njegovem osebnostnem slogu ni, kajpada, niti v sanjah pričakoval, da si bom za poroko nataknila dolgo poročno obleko, ki se bo vlekla še približno dva metra za mojim in Lukovim poročnim korakom, za poudarjeno romantiko pa sem si glavo okitila še s pajčolanom. A sem se odločila prav za to. Je pa res, da sem odločitev o svojem poročnem kostumu sprejela komaj kaj več kot štiriindvajset ur pred samim dogodkom. Kar bi se, navsezadnje, lahko razumelo tudi tako, da z Andrejem o tem sploh ni bilo časa govoriti.

Kakor koli že, za svojo cerkveno poroko sem se oblekla v črno-belo-zlato poročno obleko z dolgo, bogato nagubano vlečko, v obleko, ki je brez kančka sramu puščala ramena povsem gola, glavo pa sem si okitila z diskretnim pajčolanom. In, samovšečno ali ne, bila sem preprosto lepa.

Je pa res, da sem imela veliko srečo, če se nekoliko pošalim, da sem se sploh imela s kom poročiti. Se pravi, da ni Andreja, ko sem prinesla izposojeno poročno obleko domov (obleko mi je kot poročno darilo posodila Andrejeva nečakinja, ki se s temi stvarmi ukvarja poklicno), zadela kap. Nad mojo poročno romantiko je bil tako zgrožen, da mi je obljubil, da ga z menoj v tej obleki ne bo videl noben sosed niti nobena soseda niti noben drug naključni očividec. Čeprav sem njegovi tako rekoč grožnji verjela, se nisem dala motiti. Se bo že sprijaznil, sem si mislila.

In se je. Ne le sprijaznil. Ko sva se z Lukom v skladu s poročno koračnico pomikala po cerkveni ladji proti oltarju, je Andrej, čakajoč pred njim, od ponosa domala omedlel. (Se nadaljuje.)

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / torek, 9. junij 2015 / 10:31

Gorenjski glas, št. 46

Gorenjski glas, 9. junij 2015, št. 46

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Teroristični napad na kulturno dediščino?

V noči s sobote na nedeljo je zagorelo v salonu Lazarinijevega gradu v Valburgi pri Smledniku. Požar je uničil dragoceno pohištvo v salonu, freske v viteški dvorani in nekaj stolov KUD Smlednik, ki je...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Komu verjeti

V slovenskem javnem življenju vlada anarhija; namesto da odnosi temeljijo na argumentih, temeljijo na govoricah in fantomskih dokumentih. Šolski primer teh podalpskih razmer je vprašanje...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 22

Slovenci na Koroškem na poseben način ohranjajo spomin na pomembnega rojaka dr. Joška Tischlerja, ustanovitelja Narodnega sveta koroških Slovencev in Slovenske prosvetne zveze, po...

GG Plus / petek, 26. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Teritev

V našem opisovanju preje smo prišli do teritve, opravila, »pri katerem iz godnih, posušenih lanenih ali konopljinih stebel s trlico izločijo vlakna, tj. predivo«. Tako to opravilo oprede...