Veseli se srečanja z gorenjskim občinstvom

Po dolgem času, dobrih šestih letih, se na gorenjske odre vrača Werner z glasbenimi gosti. Pravi, da Gorenjsko zelo pogreša in se veseli ponovnega srečanja s svojim gorenjskim občinstvom. Koncert bo konec tedna, 9. marca, gostila kranjska Športna dvorana Zlato polje.

Obeta se torej živahen koncert ob dnevu žena, poln energije in večnih uspešnic, legendarnih hitov. O koncertu, nastopajočih in vrnitvi na gorenjske odre smo nekaj besed spregovorili kar s samim Wernerjem Brozovićem, priljubljenim pevcem ljudskih src, kot ga Slovenci tudi radi imenujemo.

Tokrat se po kar dolgem času vračate na Gorenjsko. Pravite, da se veselite nastopa in da Gorenjsko pogrešate. Kaj je tisto, kar pogrešate, in česa se veselite? Vas na Gorenjsko veže kakšen prav poseben spomin?

»Gorenjska mi je zelo pri srcu. Spominjam se enega prvih nastopov v Kranju. To je bil festival Hit poletja, ki se je odvijal na bazenu v Kranju in sem se takrat pošalil, da če zmagam, bom skočil v bazen. Ravno sem predstavljal svojo novo uspešnico Nisi mi. In res sem zmagal. Ker obljube nikoli ne požrem, sem skočil v bazen – v obleki, s suknjičem vred. Niti rezervne obleke nisem imel s seboj. Za menoj so potem skočili v vodo še nekateri izvajalci in tudi ljudje iz občinstva. To so bili nori časi ... Veliko bolj neobremenjeni. Skratka: Gorenjci so zakon.«

Na koncertu bo nastopilo kar nekaj glasbenih gostov, tako da bo to tudi večer sodelovanj. Pripravljate še kakšno prav posebno presenečenje?

»Z vsakim izvajalcem bom zapel v duetu, tako kot s hčerko, s katero najino pesem v živo predstavljava samo na mojih koncertih. Sem namreč ambasador prometne varnosti Republike Slovenije in sva v tej akciji posnela duet Ati, vozi počasi. In vsi, ki bodo obiskali koncert v Kranju, bodo imeli priložnost, da v živo slišijo mojo Kanenas v duetu z menoj. Nastopili pa bodo še klapa Lavanda, simpatična Rebeka in legendarni Džo Maračić - Maki, ki nas bo popeljal v tiste najboljše čase zabavne glasbe ter zapel pesmi Doviđenja, Srce ti je kamen, Zlato moje ... Skratka, uživali bomo in ne bo manjkalo pozitivne energije.«

Prihaja nova sezona šova Zvezde plešejo. Del lanske ste bili tudi vi. Vas kaj zasrbijo pete ob misli na šov? Imate kakšen nasvet za nove sodelujoče?

»No, jaz se res vsega lotim. V bistvu sem želel popestriti pevsko kariero. Ljudje me namreč spremljajo že 29 let, recimo na televiziji v vlogi pevca, in sem si rekel, da naj bo pa tokrat malce drugače. Moja vloga v šovu je bila, da predstavim enega veselega in srčnega ''velikana'', ki v višino meri 202 centimetra in s to višino na plesišču seveda težko naredi kaj posebnega. (smeh) Želel sem dokazati, da se vsi ljudje na tem svetu lahko lotimo vsega. Da ni ovir, samo če si nekaj želimo in nas to veseli. Osebno sem v šovu neskončno užival in se zabaval. Priznam pa, da so zaradi šesturnih treningov trpela kolena in križ. Ampak to je povezano tudi s samim pritiskom, ki ga šov prinaša, in vsakodnevnimi treningi, brez prostih dni. Drugače pa je ples nekaj fantastičnega. Neverjeten šport, ki je združen z zabavo. Priporočam ga vsem – tako mladim kot manj mladim.«

Kaj počnete v dneh, ko ne nastopate? Ustvarjate nove melodije, se posvečate družini?

»Trenutno imam pred seboj koncertno turnejo. Koncerti po športnih dvoranah so nekako krona kariere vsakega izvajalca na svetu. Vsi izdajamo plošče, pojemo po klubih, na veselicah, v kulturnih domovih, centrih. Redkejši so tisti, ki gredo lahko na turnejo po športnih dvoranah in jih razprodajo. In jaz imam to srečo, da moja koncertna turneja po športnih dvoranah Slovenije traja že 19 let. Tokrat se bom ponovno ustavil v Kranju in komaj čakam, da stopim na oder ter začutim svojo gorenjsko publiko. V bližnji prihodnosti me čaka še delo v studiu. Napisal sem namreč dve novi pesmi. Morda bomo posneli tudi videospot za pesem Ati, vozi počasi. Skratka, vedno se nekaj dogaja, se na nekaj pripravljam. Pa tudi organizacija koncertov s seboj prinese veliko dela – dobesedno garanja. Seveda govorim o tem, da turnejo organiziraš sam, kar midva s soprogo Andrejo tudi počneva – organizirava in poskrbiva za vse od začetka do končne izvedbe na koncertnem odru.«

V vsem tem času vam je uspelo ohraniti ravno pravšnjo mero zasebnosti. Obstaja za to kakšen recept, posebno pravilo, ki se ga držite?

»Osnovno pravilo je, da si neobremenjen s tem, kaj si drugi mislijo. Nikoli – ampak res nikoli – tudi nisem bil obremenjen z drugimi izvajalci. Priden sem v svojem poslu, ki me zelo veseli, in istočasno uživam v življenju. Imam čudovito družino, ki mi ogromno pomeni: mojo deklico Kanenas in sanjsko ženo Andrejo, ki me podpira in je velika opora v moji karieri. Okoli sebe sem zbral tiste pristne in dobrosrčne prijatelje, ki so z mano ne zato, ker sem Werner, ampak ker sem razposajeni, nasmejani in dobrosrčni velikan z otroško dušo, ki se celo življenje bori za pravico – ne glede na to, za koga gre. Ljudje to čutijo. Občinstvo to čuti; ve, da ne blefiram. Takšen, kakršen sem, sem že trideset let. In mislim, da to dejansko šteje: bodi to, kar si, in se ne obremenjuj z drugimi.«

Ste na začetku kariere kdaj pomislili, da boste postali tako prepoznavni, da bo petje vaš način življenja ... Ali je bila to sploh edina izbira že od začetka?

»Kot otrok sem veliko sanjal. To moji starši vedo. Želel sem biti pilot, vrtnar, pomorščak in seveda pevec. Sanjal sem, ko sem prepeval zraven starega gramofona, da bom enkrat s svojimi idoli stal na istem odru, z njimi prepeval in osrečeval ljudi. In sanje so se mi – bi lahko rekli – uresničile. Torej: sanjajte. In to vsak dan. Sanje so dovoljene, če si dovolj želiš in sanjaš neprestano, pa se ti te lahko tudi uresničijo.«

Imate kakšno sporočilo za gorenjsko občinstvo?

»Dragi moji Gorenjci, dragi prijatelji, prihajam z glasbenimi gosti in komaj čakam, da združimo energije in v en glas prepevamo uspešnice, ki ste jih sprejeli za svoje in mi na ta način dali veliko čast, da sem tudi jaz en majhen delček vašega življenja. Hvala in se vidimo na koncertu!«