Kam greš, homo sapiens?

V Gorenjskem glasu, ki je izšel 18. decembra 2009, sem prebral kolumno Mihe Nagliča z naslovom Gospodar ali varuh, ki je name napravila velik vtis.

Tako omenjeni gospod lepo vključuje v omenjeno pisanje tudi pravila Svetega pisma. Rad bi dodal še eno, ki se glasi: »V potu svojega obraza boš jedel svoj vsakdanji kruh.« Seveda se je človek skozi zgodovino na vse načine skušal temu izogniti, tako je raznoraznim izumom dodal tudi avtomobil. Avto je sicer fina iznajdba, ki ima sicer nekaj pozitivnih plati, še veliko več pa zelo negativnih. Negativno je onesnaženje ozračja ter kopičenje CO2 v atmosferi. Kurjenje kisika. Znano je, da avto v eni uri »požre« toliko kisika, kot ga človek prediha en dan. Vedeti moramo, da kisika nimamo neomejene količine. Kisik so ustvarile rastline v milijonih in milijonih let. Znanstveniki so odkrili, da je od pračloveka pa do danes kisika v atmosferi polovico manj. To gre na rovaš motorju z notranjim izgorevanjem in neusmiljenim izsekavanjem gozdov! Izračunajte si, koliko kisika požre milijarda motornih vozil, ki so na svetu. In to še ni vse. Koliko zemlje je uničene pri izgradnji novih cest, in to najboljše zemlje! Pravila iz Sv. Pisma so napisana tako, da Bog ne kaznuje človeka, temveč se človek kaznuje sam, če jih ne spoštuje, najbolj pa so kaznovani njegovi potomci. Zakaj je vedno več bolezni? Zaradi nečistega zraka in drugega onesnaževanja narave. Venomer prisegamo na turizem. Zaradi njega gradimo ceste, po katerih se trume modernih nomadov prevažajo čez ves svet in dodatno onesnažujejo okolje! Nujno je potrebno izumiti nov način prometa! Boriti bi se morali za vsako drevo!

 

V članku ste lepo predvideli neuspeh svetovne okoljske konference. Nič me ne čudi, saj gospodje dobijo zato lepe dnevnice in takih konferenc bo še nekaj. Čeprav bi okoljsko krizo zlahka rešili, če bi Rusijo in Kitajsko sprejeli v Nato. Nakar bi z denarjem, ki je namenjen za orožje, zlahka rešili naše okolje. Tako pa na tem svetu vlada pohlep po denarju. Šele takrat, ko bo padlo zadnje drevo in bo uničena zadnja trava, takrat bo človek spoznal, da se denarja ne da jesti!

 

In zato ne hodi spraševat, komu zvoni – zvoni tebi!

 

Jože Kogoj, Sp. Gorje