Tina Mežek iz Tržiča in Kranjčan David Kramarič sta v Mengšu odprla zlatarsko šolo.

Med obrtjo in umetnostjo

V Sloveniji že več let ni srednješolskega izobraževanja za poklic zlatarja. In tudi to je bil eden od razlogov, da sta se David Kramarič in Tina Mežek odločila svoje znanje predajati mlajšim generacijam.

»S sodobno tehnologijo lahko velik del zlatarskih tehnik zaobideš. Na voljo so tudi 3D-tiskalniki, ki znatno olajšajo delo, čeprav še vedno zahtevajo osnovno poznavanje materialov in obvladovanje tehnologije. A na ta način veliko zlatarskih tehnik izginja oziroma jih poznajo le starejši mojstri te obrti.«

»Vse manj je novih, mladih generacij zlatarjev. S svojo šolo želiva to spremeniti in ponuditi možnost izobraževanja v tem poklicu, hkrati pa je najina želja, da bi se med tečajniki našli tudi taki, ki bi z nama poslovno sodelovali. Če nastopamo skupaj, smo namreč na trgu močnejši, vsak doprinese nekaj svojega,« pravi David Kramarič, ki že od leta 2005 v Mengšu vodi Zlatarski atelje Mengeš, lani pa sta skupaj s stanovsko kolegico Tino Mežek odprla še Zlatarsko šolo Mengeš.

Kot pravita, sta v prvem letu že presegla pričakovanja – 120-urnega programa šole, ki ponuja neformalno obliko izobraževanja, se je udeležilo pet tečajnic. Zanimanje je veliko tudi za naslednji sklop, med prijavljenimi pa je tudi prvi moški.

Namen njune šole pa ni zgolj usposobiti nove generacije za delo v zlatarskem poklicu. Zainteresiranim nudita tudi delovno mizo in orodje za delo, s čimer jim želita olajšati vstop na trg. »Če pustimo ob strani material, je že orodje drago. Za mizo z osnovnim delovnim priborom hitro odšteješ nekaj tisoč evrov, kar je lahko za nekoga, ki šele začenja, velik zalogaj,« pravi Kramarič in dodaja, da bodo tečajniki lahko svoje izdelke prodajali tudi v njegovem ateljeju. »Prve tečajnice, ki so zaključile program, so za zdaj še tako navezane na svoje izdelke, da jih večina še ni pripravljena prodati, seveda pa je namen tudi prodaja izdelkov,« se zasmeji sogovornik.

»Naučiva jih vse potrebne tehnike in postopke izdelave nakita, ki jih potrebuješ za opravljanje tega poklica,« dodaja Tina Mežek. V goste pa povabita tudi druge strokovnjake. Tako je denimo gemolog dr. Miha Jeršek pripravil predavanje o kamnih, ki jih mora zlatar poznati za opravljanje poklica, Huberto Široka, blejski srebrokovač in oblikovalec žlahtnih kovin svetovnega kova, pa je tečajnikom predstavil malo znano tehniko krivljenja pločevine. Poznavanje tehnik in materialov je namreč ključno za kvalitetno opravljeno delo. »Zlatar mora poznati material, vedeti mora, kako se obnaša, ko ga obdeluješ, sicer ga lahko poškoduješ,« pravita mojstra, sicer doma iz Kranja in Tržiča, ki prihajata iz ene zadnjih generacij zlatarjev, ki so se izšolali po programu poklicnega izobraževanja na celjski srednji šoli.

Odkar šola ne obstaja več, se lahko nove generacije v tem poklicu izučijo le tako, da si zagotovijo prakso pri kakšnem od zlatarjev, nato pa opravijo zaključni izpit in po želji tudi mojstrski izpit v okviru obrtno-podjetniške zbornice.

Razvoj sodobne tehnologije in dejstvo, da se pri nas srednješolski program zlatarja ne izvaja več, sta prispevala k temu, da vedno manj zlatarjev še obvlada postopke in nakit izdeluje ročno. »S sodobno tehnologijo lahko velik del zlatarskih tehnik zaobideš. Na voljo so tudi 3D-tiskalniki, ki znatno olajšajo delo, čeprav še vedno zahtevajo osnovno poznavanje materialov in obvladovanje tehnologije. A na ta način veliko zlatarskih tehnik izginja oziroma jih poznajo le starejši mojstri te obrti.«

Draž poklica pa ostaja prav v ročni izdelavi unikatnih izdelkov, ki jih vse bolj cenijo tudi kupci. »Zato si prizadevava za sodelovanje z drugimi zlatarji in si želiva povezovanja tudi prek zlatarske sekcije pri obrtno-podjetniški zbornici. Vsak pozna določene tehnike, ki jih kdo drug ne, zato bi bilo koristno, da si izmenjamo izkušnje in se vsi skupaj kaj novega naučimo,« o njuni skupni viziji pravi David Kramarič.

In kaj jima pomeni poklic zlatarja? »Predvsem kreativnost. Obrtniško znanje je nujno in se ga lahko priučiš. Kreativnost pa je seveda dodaten plus. Sama pri oblikovanju poskušam slediti sebi, imam svoj stil, ki se ga držim,« pravi Tina Mežek, David Kramarič pa hudomušno zaključi: »Zlatarstvo je moj četrti otrok. Tri imam doma, tale tukaj pa je najbolj razvajen in jemlje tudi največ časa!«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 28. maj 2008 / 07:00

Okolju prijazno oblikovanje

Nemški TÜV je Kiinemu modelu Cee`d podelil okoljska certifikata.

Objavljeno na isti dan


Mularija / torek, 22. april 2014 / 11:00

Gorenjski pevci na Malti

Nekateri otroci med velikonočnimi prazniki niso počivali, pač pa so se pridno učili, trenirali športne ali glasbene dejavnosti. Med njimi so bili tudi mladi gorenjski pevci iz glasbenega s...

Šport / torek, 22. april 2014 / 17:00

Praznovanje s tržiškimi športniki

Tržič – Ta četrtek, 24. aprila, bo Športna zveza Tržič v sodelovanju z Občino Tržič pripravila prireditev, ki so jo poimenovali Večer s tržiškimi olimpijci in naj športnik Tržiča. V kulturnem centr...

Šport / torek, 22. april 2014 / 16:41

Branik se je maščeval za poraz

Kranj – V soboto so vaterpolisti Triglava gostil Branik in na koncu morali priznati premoč gostov. Srečanje se je končalo z rezultatom 10 : 11. V Kopru je Kamnik Slovan v vlogi gostitelja igral z Ž...

Humor / torek, 22. april 2014 / 16:00

Od zadaj

Slovenska matematika: medtem ko Jankovič trdi, da je v Pozitivni Sloveniji prostora za dva, se člani SDS dobro zavedajo, da obstaja samo eden in edini.

GG Plus / torek, 22. april 2014 / 15:30

Napisal za cel »kostn« knjig

V Knjižnici dr. Toneta Pretnarja v Tržiču je bil prijeten literarni večer v družbi vsestranskega ljudskega umetnika Janeza Slaparja Temšaka, doma iz Loma pod Storžičem.