Z novim letom nova priložnost

Besedilo: Anita Di Grazia
Kategorija: GG Plus / sreda, 23. december 2009 / 06:00

Ob izteku starega leta si večina izmed nas slovesno priseže, da bomo v prihajajočem letu zaživeli povsem drugače.

Kljub resnično ambicioznim ciljem pa vsa volja in odločnost ponavadi izpuhtita, še preden pospravimo božično jelko. Krivdo gre pripisati našemu notranjemu lenivcu. Vajen ugodja išče kar najbolj prepričljive izgovore, da visokoleteče načrte prestavimo za mesec ali dva ali raje kar do naslednjega januarja, vendar ga bomo z jasno postavljenimi cilji in odločno akcijo dokončno spravili na kolena.

Namen moramo spremeniti v cilj! Splošno znano je, da je z dobrimi nameni tlakovana pot v pogubo. Zakaj? Nameni so vedno nekaj neobvezujočega, saj od nas čisto nič ne zahtevajo. Ždijo in tlijo v naši notranjosti, nas zavajajo z občutkom, da gojimo visoke ideale in ambicije in da bo že prišel naš čas, ko se bomo prelevili iz gosenice v veličastnega metulja. V to miselno past se ujame 98 odstotkov naših tako imenovanih »ciljev«. Resnični cilji pa so nekaj povsem drugega od »dobrih namenov«, saj usmerjajo naše moči, pripomorejo k osebnostni rasti in zahtevajo, da: 1) svoj namen jasno in konkretno izrazimo; 2) trdno sklenemo, da ga bomo dosegli; 3) zanj redno nekaj naredimo in 4) to tako dolgo, dokler ga ne dosežemo.

Uresničevanje ciljev z akcijskim načrtom. Če hočemo doseči cilj, ga moramo torej najprej jasno in konkretno definirati. Primer: Vzamemo list papirja in nanj zapišemo cilj. Pod zapisanim ciljem naredimo dva stolpca. Prvega naslovimo z besedo NAREDI in vanj zapišemo vsa dejanja, ki so potrebna, da cilj dosežemo. Drugi stolpec naslovimo z besedo OPUSTI. Tukaj zapišemo vsa dejanja in lastnosti, ki bi nas utegnili ovirati in oddaljiti od zaželenega. Ta samoanaliza je enostavna, toda zelo učinkovita. Ni dovolj, če poznamo le cilj - poznati moramo tudi pot do njega. Prav tako smo s to nalogo svoji podzavesti vtisnili sporočilo, da 1) smo se odločili doseči cilj, 2) da vemo, kaj hočemo in 3) da smo pripravljeni spremeniti (slabe) navade, če cilj to zahteva.

Pravilo 72 ur. Ko je cilj postavljen in jasno definiran, je nujno, da prvi korak do njegove uresničitve opravimo v roku 72 ur. V nasprotnem primeru se možnost, da ga bomo sploh kdaj dosegli, izjemno zmanjša. Razlog je preprost. Ko si postavimo cilj, zazna naša podzavest novo nalogo, jo sprejme in čaka na akcijo. Ure tečejo in podzavest še vedno potrpežljivo čaka. Po izteku 72 ur se slednjič oglasi: »Ah, očitno nič ne bo!« nato obmolkne in zmaga gre znova notranjemu lenivcu. Cilj je sicer izbrisan iz zavesti, toda potlačen in neuresničen ždi v naši podzavesti in od tam povzroča skozi vso leto na videz neutemeljeno slabo voljo in razdražljivost.

Kako ravnati z neuspehi? Neuspehi so sestavni del poti do končne zmage. Če se bomo te resnice zavedali, nas ne bodo oropali volje in poguma. Če vas bodo kljub vsemu kdaj razjedali dvomi, si prikličite v spomin besede velikega modreca Sri Deep Narayana: »Ne odreči se ciljev, ki si si jih enkrat zastavil; tudi na poti dobrih del bodo ovire. Spomni se, da ima tudi vrtnica trnje, ter premagaj težave in pojdi naprej proti cilju!«