Z apnenjem nad kislost tal

"Gorenjski kmetje z dokaj redno kontrolo rodovitnosti tal ugotavljajo založenost z najpomembnejšimi rastlinskimi hranili in tudi kislost tal," pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarja, da je apnenje pomemben ukrep za zmanjšanje kislosti tal.

Se kmetje odločajo za kontrolo rodovitnosti tal predvsem zaradi ekonomike oz. zaradi manjše porabe mineralnih gnojil?

»Razlogov za to, da se zdaj bolj kot nekdaj odločajo za kontrolo, je več. Prvič - kmetje imajo več tehnološkega znanja. Drugič - glede gnojenja je vse več zahtev, še zlasti na območjih, kjer se varujejo določeni naravni viri oz. kmetije kmetujejo po kmetijsko okoljskih programih. In tretjič - cene kmetijskih pridelkov so trenutno zelo nizke in kakršenkoli manjši izdatek za reprodukcijski material je lahko tudi prihranek na kmetiji.«

Kaj kažejo analize glede zakisanosti tal na Gorenjskem?

»Dosedanje analize na splošno ne izkazujejo izrazite zakisanosti, vendar pa se tu in tam pojavljajo tudi zelo nizke pH vrednosti, s katerimi se izraža kislost tal. Ponekod je pH celo pod štiri, kar pomeni, da je na tako kislih tleh lahko rast že močno ovirana.«

In kaj je razlog za kislost tal?

»Največ je odvisno od podtalja. Če tla ležijo na glini ali ilovici, so že po naravi bolj kisla kot tista, ki ležijo na produ. Načeloma so bolj kisla tudi tla, ki so po nastanku starejša (npr. v Prekmurju, na Štajerskem). Na zakisanost tal vpliva tudi uporaba mineralnih gnojil. Kot je znano, gnojila v talni raztopini delujejo kislo, če pridelovalci ne poskrbijo za »razkisavanje«, ki ga v kmetijstvu izvajamo z rednim apnenjem tal. Med mineralnimi gnojili, ki znižujejo pH vrednost tal, sozlasti nekatera dušična in fosforna gnojila (urea, KAN, superfosfat …).«

Kaj je posledica zakisanosti tal? Slabša rast?

»Kmetje na zelo zakisanih tleh hitro opazijo slabšo rast kmetijskih kultur. Na Gorenjskem sodijo med najbolj občutljive ječmen, lucerna, detelja in tudi pšenica, nekoliko manj občutljiva sta krompir in koruza. Na kislih, slabo strukturiranih tleh je tudi sprejem fosforja v rastline zmanjšan, kar vpliva na slabši razvoj korenin in s tem na slabšo rast. V takih primerih prihaja tudi do napak pri gnojenju. Marsikateri pridelovalec poskuša rast spodbuditi z dodatnimi odmerki dušičnih gnojil, a s tem tla še bolj zakisa in rastline postanejo še dovzetnejše za bolezni. Optimalna pH vrednost tal je pomembna predvsem za sprejem hranilnih snovi. Za večino kmetijskih rastlin, ki jih pridelujemo na njivah, se ta giblje od 5,5 do 6,7. Vse vrednosti pod 5,1so prenizke in je treba razmišljati o apnenju. V zadnjih petih letih je bilo na Gorenjskem po analizah takih tal nekaj manj kot trideset odstotkov.«

Kdaj je najbolje apniti tla?

»Apnenje tal je najbolje opraviti pozimi, ko gojene rastline mirujejo. To je pomembno zato, da se kalcij iz sredstev za apnenje lahko do spomladi, to je do začetka gnojenja z dušičnimi gnojili, že lahko veže na talne delce. Če je apnenje in gnojenje z dušičnimi gnojili časovno blizu, dušik ne preide v talno raztopino, pač pa gre v zrak in ga rastline ne morejo uporabiti. Le izjemoma, v manjših odmerkih in samo takrat, ko so tla zelo kisla, priporočamo apnenje z žganim in hidratiziranim apnom. Z njim lahko apnimo, ko so rastline v polnem mirovanju, najbolje je pozimi po snegu, da ni škodljivega vpliva na rastline in na mikroorganizme v tleh. Apnena gnojila iz naravnih materialov (apnenec, dolomit) tega vpliva nimajo, trosimo jih lahko v večjih odmerkih, lahko tudi nekaj na zalogo.«

Kako kmetje lahko izvedejo apnenje?

»Za raztros lahko uporabijo trosilnik hlevskega gnoja. Manj primeren je trosilnik mineralnih gnojil, še zlasti za raztros drobnega peska, mivke ali prahu. V tem primeru raztros ni vedno enakomeren pa še trosilnik se lahko prej pokvari.«