Odgovor na članek Revščina in vbogajme

V Jeseniških novicah je bil v petek, 13. novembra, na strani 8 objavljen članek gospe mag. Silvane Gasar z naslovom Revščina in vbogajme.

Ker je Karitas v Sloveniji največja humanitarna organizacija, smo dolžni napisati nekaj o svojem delovanju in zanikati trditve v omenjenem članku, kako poslujejo verske humanitarne organizacije.

 

Ko mag. Silvana Gasar govori o nekaterih negativnostih pri verskih organizacijah, sicer ne vemo, na katero versko organizacijo misli (muslimani, pravoslavni, katoličani). Mi pišemo v imenu katoliške humanitarne organizacije Karitas, ki posluje z drugačnimi normativi, kot jih nekaterim verskim organizacijam očita mag. Silvana Gasar.

 

Karitas na Jesenicah deluje že od leta 1991. V njej delujemo samo prostovoljke, in sicer iz župnije Jesenice, ki delo opravljamo brez plačila. Ljudem pomagamo s hrano, obleko in plačilom položnic.

 

V humanitarni organizaciji Karitas smo hvaležni vsem, ki nam podarjajo obleko, da jo lahko ponudimo vsakomur, ki nas obišče, ne glede na versko prepričanje. Hrano prejemamo od škofijske Karitas, EU in letos nam je enkrat hrano podarila tudi Vlada RS.

 

Edino merilo za dodelitev hrane je dohodek člana ali članov v družini. V župnijski Karitas Jesenice pomagamo tudi pri plačilu položnic z enkratno pomočjo. Sredstva, s katerimi razpolagamo, so v večini denarni prispevki vernih katoliških občanov in so namenjena vsem potrebnim v občini Jesenice, ne glede na njihovo versko pripadnost. Poslujemo po predpisih in zakonih Republike Slovenije in tistih, ki jih postavlja EU, ki tudi sofinancira hrano.

 

Prosilcev nikoli ne sprašujemo po njihovem verskem prepričanju, nikomur ne prirejamo nobenih verskih predavanj niti nikomur ne očitamo, da ni dober človek, če ne da denarja, kot je napisala mag. Silvana Gasar.

 

Trditev mag. Gasarjeve, da si najdražjega ravno ne moremo privoščiti, si pa lahko izmišljujemo, kaj bomo jedli, oblekli in kupili, ne velja za vse. Ne poznate razmer, ne krajevnih ne slovenskih. Resnica je, da si le nekateri lahko privoščijo najdražje, mnogi malo, veliko pa jih je, ki si ne morejo privoščiti ničesar. Ti so hvaležni za vsak dar, hrano, obleko idr., če se le odločijo, da prestopijo prag.

 

Vedno več občanov naše občine je v hudih stiskah. Hvaležni smo vsem darovalcem oblek, perila, posteljnine idr., saj tako lahko pomagamo mnogo več občanom. Ali mogoče veste, koliko ur dela je samo s tem, da se na Jesenice dostavi hrana iz Ljubljane ali iz EU? Koliko prostovoljnih ur dela je treba, da se hrana razpakira in razdeli? In da nekaterim občanom to pomeni preživetje? Koliko ur prostovoljnega dela je treba, da se vsa obleka pregleda, zloži in razdeli?

 

Mislimo, da bi v Jeseniških novicah morali objavljati članke, ki temeljijo na dejstvih in preverjenih informacijah, ne pa da se posameznik norčuje iz stisk ljudi in iz prostovoljnega dela v humanitarnih organizacijah.

 

S spoštovanjem,

Župnijska Karitas Jesenice,

tajnica Lojzka Ravnik