Priznanja skrbnim lastnikom gozda

Z blejskega gozdno gospodarskega območja je priznanje prejel Jože Kralj s Poljšice pri Gorjah, s kranjskega Miloš Benedik iz Lavtarskega Vrha in z ljubljanskega Franc Poljanšek iz Bele Peči v Tuhinjski dolini.

Kranj – Zavod za gozdove Slovenije je v četrtek na slovesnosti v Sežani podelil letošnja priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov. Iz vsake območne enote zavoda je prejel priznanje en lastnik, skupno štirinajst.

Šestnajst kilometrov do gozda

Iz blejske enote zavoda je priznanje dobil Jože Kralj, lastnik šestih gozdnih parcel skupne površine dobrih enajst hektarjev na južni strani pokljuške planote, na nadmorski višini od 1163 do 1272 metrov. Ker je njegova gozdna posest od doma na Poljšici oddaljena približno šestnajst kilometrov, si je tam pred leti za gospodarjenje z gozdom postavil kožarico. Kot so gozdarji zapisali v obrazložitev k priznanju, se redno udeležuje izobraževanj, lepo neguje gozd in je v širši okolici znan kot odličen sekač z občutkom za gozd. V mlajših sestojih mu predvsem v bolj milih zimah velike težave povzroča jelenjad, zato je za zaščito mladja v sodelovanju z zavodom postavil štiri manjše ograje.

Že oče je bil skrben gospodar

V kranjski območni enoti zavoda za gozdove so letos za skrbnega lastnika gozda izbrali Miloša Benedika z gorsko višinske kmetije pr' Luskovc' na Lavtarskem Vrhu na nadmorski višini 720 metrov. Kmetija obsega 11 hektarjev kmetijskih zemljišč in 23 hektarjev gozda, v hlevu je petnajst glav živine, glavni vir dohodka sta živinoreja in gozdarstvo. Miloša je v gospodarjenje z gozdom vpeljal že oče, za delo v gozdu se je usposabljal na srednji gozdarski in lesarski šoli v Postojni, šestnajst let je bil zaposlen kot sekač traktorist v zasebnem podjetju, trenutno pa registrira dopolnilno dejavnost na kmetiji. Dela v gozdu opravlja redno in kvalitetno, spremlja tudi tehnične novosti, na svojem vitlu že nekaj let uporablja polietilensko vrv.

Za nego gozda vedno najde čas

In kdo je najbolj skrben lastnik gozda na ljubljanskem gozdno gospodarskem območju? Ta laskavi naziv so včeraj podelili Francu Poljanšku iz Bele Peči v Tuhinjski dolini, mlademu Osredkarju, ki nadaljuje tradicijo dobrega gospodarjenja na petdeset hektarjev velikem celku nad Snovikom, kjer je 45 hektarjev bukovih gozdov s primešano smreko in posameznimi macesni. »Gospodar vedno najde čas za nego mladega gozda in za vzdrževanje gozdnih prometnic. Tudi v najbolj neugodnih vremenskih razmerah ga lahko srečamo, kako z ročnim orodjem utira vodi pot,« so gozdarji zapisali v obrazložitev in še dodali, da se Franc tudi redno udeležuje gozdarskega izobraževanja.

Nega gozda je dolgoročna naložba

Kot so ob podelitvi poudarili v zavodu za gozdove, gospodarjenje z gozdom ne pomeni le sečnje, ampak tudi opravljanje varstvenih in gojitvenih del, gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic … Dober gospodar skrbno neguje gozd, čeprav dobro ve, da so vlaganja v to dolgoročna naložba. Vrednote dobrega gospodarjenja z gozdom so tudi življenjska povezanost lastnika z gozdom, vsestranska skrb za gozd, usposobljenost za varno delo v gozdu, vključevanje družinskih članov v gozdno delo, prenašanje znanja na druge lastnike in tudi obiskovalce gozdov …