Pedagoška žilica ji ne da miru

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sreda, 2. december 2009 / 06:00

Vrsto let že dobivam prijazna, na roko napisana vabila na prireditve Društva prijateljev mladine Škofja Loka. Napiše in podpiše jih predsednica Mara Jelovšek, upokojena prosvetna delavka.

To so menda edina sporočila, ki jih še dobivam spisana na roko v lični, skorajda tehnični pisavi, ki izdajajo skrbnega, sistematičnega človeka. Ta vtis potrdi tudi obisk pri Mari Jelovšek doma, kamor je zadnja leta preselila društveni urad z vsemi dokumenti. Prijetna gospa, ki se je upokojila v začetku devetdesetih let, raje kot o sebi govori o delu Društva prijateljev mladine Škofja Loka, s katerim se je začela ukvarjati sredi osemdesetih let. Potrebe otrok in mladih so ji blizu že iz njenega aktivnega prosvetnega obdobja, pedagoška žilica pa ji tudi v pokoju ne da miru. Po končanem učiteljišču je bila mlada učiteljica, sicer doma iz Križev, z dekretom dodeljena v otroško vzgajališče v Smledniku. Nato je desetletje učila v takrat še popolni osemletki na Bukovici, kjer pravi, da je »pognala korenine«. Še danes jo nekdanji učenci kdaj povabijo na srečanja ob obletnicah. Zatem je poučevala na osnovni šoli v Škofji Loki, od tam je šla na zavod za šolstvo, nato pa ven iz prosvete.

Ob upokojitvi ji je pri prehodu iz aktivne v mirnejšo dobo njeno ukvarjanje z društvom prijateljev mladine v veliko podporo, rada pa se je ukvarjala tudi s pletenjem. Večina najinega pogovora se suče okoli društva prijateljev mladine.

»V Škofji Loki je to kot zveza društev iz prejšnjih občin delovalo že od leta 1976. Takrat smo imeli za pomoč profesionalnega strokovnega delavca, ki je povezoval delo vseh društev. Zveza je v začetku devetdesetih let razpadla, sled pa je ostala in zaradi pobud, ki so prihajale od staršev ter iz šol in vrtcev, smo sklenili njegovo delo spet obnoviti. Takrat smo se srečali z ravnatelji loških šol in vrtca, saj sem želela odziv, ali naj ohranimo in oživimo društvo, seveda pod pogojem, da šole in vrtci sodelujejo pri programu, kakršnega lahko izvajamo s prostovoljnim delom. Takšno društvo sedaj deluje od leta 1993, brez pristnega sodelovanja z loškimi šolami in vrtci ne bi živelo,« pravi Mara Jelovšek.

Z velikim žarom pripoveduje o dejavnostih, ki jih društvo organizira vsa leta: »Od začetka smo zraven pri otroškem parlamentu, ki je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije in je bil letos organiziran že devetnajstič. V tednu otroka oktobra prirejamo prireditev S športom veselo popoldne, z otroki se vključujemo v praznovanja, kot sta pustovanje in veseli december. Osrednji je projekt Dobimo se ob pol desetih, namenjen počitniškim dejavnostim osnovnošolskih otrok, ki ga izvajamo od leta 1995. Tu poleg šol sodelujejo še loška knjižnica in muzej ter taborniki, zavod za šport pa nam pomaga pri izboru mentorjev.« Dejavnosti pa je še več, pravi Jelovškova, od projekta Berem berem za tretješolce, prek Vesele šole, letovanja otrok do preventivnih programov. Enega teh pripravljajo ravno v teh dneh, in sicer AIDS in mladi, ki mu letos dodajajo še problematiko droge.

Mara Jelovšek v društvu vztraja toliko let že zaradi dobrega sodelovanja s šolami in vrtci, zaradi uspešnih projektov, ki si jih otroci očitno želijo in jih potrebujejo, pa tudi zato, ker je bilo v to delo vložene toliko energije številnih sodelavcev. »In rada imam otroke. Veliko mi pomeni, da so zadovoljni in da radi sodelujejo pri dejavnostih, ki jim jih ponuja naše društvo,« dodaja Mara Jelovšek.