Večer ljudskih pesnic

Ljudske pesnice iz Žirovnice so znova dokazale, da jim navdiha še zdaleč ni zmanjkalo. Mara Kokalj je predstavila svojo prvo pesniško zbirko.

Prejšnji torek je bil v Čopovi hiši v Žirovnici enajsti Večer ljudskih pesnic, ki delujejo pod okriljem kulturne sekcije Društva upokojencev Žirovnica. Prireditev je tudi tokrat privabila številne obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili pesmim upokojenk, ki jih vodi Ivanka Pogačar. Poleg nje so svoje pesmi predstavile še Mila Mežek, Julijana Rejc, Mara Kokalj, Marija Smolej in Anka Marzidovšek, z recitacijami se jim je pridružil tudi pokrajinski voditelj literatov za Gorenjsko pri Literarnem klubu upokojencev Slovenije Franci Tušar s Slovenskega Javornika, dve svoji pesmi o sreči in ljubezni pa je recitiral še žirovniški župan Leopold Pogačar. »Ljudske pesnice s svojim dolgoletnim pisanjem ustvarjajo neprecenljivo kulturno dediščino,« je uvodoma poudaril predsednik DU Edo Kavčič. Program sta obogatila še Moški kvintet dr. France Prešeren in Franc Legat s predstavitvijo knjige o znamenjih in kapelicah v občini Žirovnica.

Na letošnjem večeru je Mara Kokalj predstavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Ko je nebo najbolj temno, zvezde se prižigajo, ki jo je pred kratkim izdala v samozaložbi. V njej je zbranih okoli petdeset pesmi, v katerih se dotika narave, ljubezni, živali …, ter nekaj misli. »Z izdajo pesniške zbirke se mi je uresničila dolgoletna želja. Doma imam še za celo škatlo pesmi,« pravi Mara, ki je pesmi bolj intenzivno začela pisati po upokojitvi. »Večkrat se zgodi, da ponoči ne moram spati in takrat ponavadi dobim navdih za pesem. Včasih si jih nisem zapisovala sproti in sem jih do jutra že pozabila, zdaj pa verze takoj prelijem na papir,« nam je še zaupala.

Navdih za pesem pogosto dobi ponoči ali zgodaj zjutraj tudi Julijana Rejc, najstarejša ljudska pesnica, ki bo dopolnila že 96 let: »Še posebej me navdihujeta dež in čista tišina.« V pesmih se najpogosteje loteva domovinske tematike, precej jih je posvetila domačim krajem, nekaj jih je spesnila tudi v čast znanim rojakom iz vasi pod Stolom … Ljubezen do pisanja pesmi jo spremlja že od malih nog: »Ko sem bila stara slabe štiri leta, sem doma na skednju recitirala svojo pesem, domačini pa so me prišli poslušat.«

Ljudske pesnice se, kot je pojasnila njihova vodja Ivanka Pogačar, redno udeležujejo različnih srečanj, na katerih predstavljajo svoje pesmi, objavljajo pa jih tudi v zbornikih Literarnega kluba upokojencev Slovenije, domžalskega društva Lipa in Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljubljana.