V Čopovi hiši so se že enajstič zbrale ljudske pesnice iz Žirovnice. (Foto: Gorazd Kavčič)

Večer ljudskih pesnic

Ljudske pesnice iz Žirovnice so znova dokazale, da jim navdiha še zdaleč ni zmanjkalo. Mara Kokalj je predstavila svojo prvo pesniško zbirko.

Prejšnji torek je bil v Čopovi hiši v Žirovnici enajsti Večer ljudskih pesnic, ki delujejo pod okriljem kulturne sekcije Društva upokojencev Žirovnica. Prireditev je tudi tokrat privabila številne obiskovalce, ki so z zanimanjem prisluhnili pesmim upokojenk, ki jih vodi Ivanka Pogačar. Poleg nje so svoje pesmi predstavile še Mila Mežek, Julijana Rejc, Mara Kokalj, Marija Smolej in Anka Marzidovšek, z recitacijami se jim je pridružil tudi pokrajinski voditelj literatov za Gorenjsko pri Literarnem klubu upokojencev Slovenije Franci Tušar s Slovenskega Javornika, dve svoji pesmi o sreči in ljubezni pa je recitiral še žirovniški župan Leopold Pogačar. »Ljudske pesnice s svojim dolgoletnim pisanjem ustvarjajo neprecenljivo kulturno dediščino,« je uvodoma poudaril predsednik DU Edo Kavčič. Program sta obogatila še Moški kvintet dr. France Prešeren in Franc Legat s predstavitvijo knjige o znamenjih in kapelicah v občini Žirovnica.

Na letošnjem večeru je Mara Kokalj predstavila svojo prvo pesniško zbirko z naslovom Ko je nebo najbolj temno, zvezde se prižigajo, ki jo je pred kratkim izdala v samozaložbi. V njej je zbranih okoli petdeset pesmi, v katerih se dotika narave, ljubezni, živali …, ter nekaj misli. »Z izdajo pesniške zbirke se mi je uresničila dolgoletna želja. Doma imam še za celo škatlo pesmi,« pravi Mara, ki je pesmi bolj intenzivno začela pisati po upokojitvi. »Večkrat se zgodi, da ponoči ne moram spati in takrat ponavadi dobim navdih za pesem. Včasih si jih nisem zapisovala sproti in sem jih do jutra že pozabila, zdaj pa verze takoj prelijem na papir,« nam je še zaupala.

Navdih za pesem pogosto dobi ponoči ali zgodaj zjutraj tudi Julijana Rejc, najstarejša ljudska pesnica, ki bo dopolnila že 96 let: »Še posebej me navdihujeta dež in čista tišina.« V pesmih se najpogosteje loteva domovinske tematike, precej jih je posvetila domačim krajem, nekaj jih je spesnila tudi v čast znanim rojakom iz vasi pod Stolom … Ljubezen do pisanja pesmi jo spremlja že od malih nog: »Ko sem bila stara slabe štiri leta, sem doma na skednju recitirala svojo pesem, domačini pa so me prišli poslušat.«

Ljudske pesnice se, kot je pojasnila njihova vodja Ivanka Pogačar, redno udeležujejo različnih srečanj, na katerih predstavljajo svoje pesmi, objavljajo pa jih tudi v zbornikih Literarnega kluba upokojencev Slovenije, domžalskega društva Lipa in Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Ljubljana.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 19. avgust 2013 / 11:17

Gozdni požar gasili vse popoldne

Z gozdnim požarom nad Studorjem se je minuli ponedeljek do poznih večernih ur borilo prek 140 gasilcev, ki jim je pri gašenju pomagal tudi helikopter Slovenske vojske.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Levica ne gre v Šarčevo koalicijo

Za polno sodelovanje v koaliciji s petimi strankami se Levica ni odločila, bi pa v njej projektno sodelovala.

GG Plus / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Franc Dolenc – lastnik Brda in Preddvora

Ko iz Kranja pogledate na gore od Krvavca proti Storžiču, se oko skoraj mora ustaviti na osamelem gozdu na pobočju sicer gole Zaplate – Hudičevem borštu. Kako je nastal, pripoveduje pripovedka. Za...

Gorenjska / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Zvonjenje za mir

Ljubljana – Ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij podprli predlog Nemškega nacional...

Razvedrilo / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Digitalni radio je radio kot vsak drug

Če vam Samo Glavan ni znan, vam je Dušan Uršič zagotovo, in če poznate zadnjega, poznate tudi prvega – gre za isto osebo namreč. Glasbenik, avtor, in ustanovitelj ene prvih zasebnih radijskih postaj v...

Kultura / sobota, 4. avgust 2018 / 14:31

Džezovske zgodbe in sodobna Poljska

Najnovejši prevodni deli Cankarjeve založbe imata naslov Temno, skoraj noč in But Beautiful. Popeljeta nas v sodobno Poljsko in v čase, ko so igrali veliki džezisti 20. stoletja.