Droga tudi problem podeželja
Uživanje prepovedane droge tudi v Železnikih postaja vse večji problem, a si mnogi še vedno zatiskajo oči.
Govorice o vse večjem številu uživalcev prepovedanih drog v občini Železniki smo preverili pri poznavalcih razmer. Predsednik Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti Robert Markelj je pojasnil, da je prisotnost droge v Selški dolini v resnici precejšen problem, a ne bistveno večji kot v preteklosti in nič resnejši kot v drugih okoljih: »Ne morem reči, da ni novih odvisnikov in da se stari ne vračajo, a zame je bolj pomembno, da se je o tej problematiki v našem okolju sploh začelo na glas govoriti. Številni so namreč pred tem živeli v prepričanju, da drogo jemljejo povsod drugje, le v Železnikih ne.« Da so prepovedane droge precejšnja tabu tema, dokazuje tudi skromna obiskanost tedenskih srečanj, ki jih LAS pripravlja za starše odvisnikov. »Niti nedavnasmrt someščana ni bistveno spremenila pogleda na omenjeno problematiko,« je pristavil Markelj. Z njim se strinja tudi lokalni zdravnik Branko Košir: »Vse večja prisotnost droge je zagotovo zaskrbljujoča, največji problem pa je pri starših, ki tega nočejo priznati. Gre za staro slovensko navado, da problem ne obstaja, dokler ga ne priznaš. Sicer pa ni problematična le droga, tudi o alkoholizmu bi lahko veliko povedali.«
Povečanje števila uživalcev drog se sicer v tako majhnem kraju, kot so Železniki, hitro opazi, ugotavlja Markelj: »Liberalen odnos in indiferentnost do marihuane, alkohola in cigaret v preteklosti, ker da gre za neškodljive snovi, botrujeta dejstvu, da danes mladino med 14. in 25. letom videvamo na javnih krajih, kako prekupčuje z drogo, jo uživa in goji. Vemo za nasade konoplje od Davče pa do Torke, Danj in vse do Sv. Tomaža nad Praprotnim.« Kot je pojasnil, se uživalci drog zbirajo na različnih lokacijah v gozdu in celo v bližini tovarn, šol, vrtcev, trgovin, pri kozolcih …
V LAS-u opažajo tudi povečano število kaznivih dejanj, ki jih storijo odvisniki. »Po statistiki je več kot 70 odstotkov malih kaznivih dejanj povezanih z drogo,« razlaga Markelj. Po drugi strani komandir Policijske postaje Škofja Loka Janez Šuštar pojasnjuje, da se število kaznivih dejanj v občini Železniki v zadnjem obdobju ni bistveno povečalo: »Res pa je, da se včasih pojavijo serije kaznivih dejanj, za katere sumimo, da so jih zakrivili uživalci prepovedanih drog.« Tudi Šuštar se strinja, da je uživanje prepovedanih drog na območju občine Železniki precejšen problem: »Res pa je, da policija v Železnikih ne beleži povečanega števila ukrepov na področju prepovedanih drog. Vendar si ne zatiskamo oči. Vemo tudi, da odvisniki hodijo po drogo v Kranj.«
V Centru za socialno delo Škofja Loka (CSD) pojasnjujejo, da zaenkrat ne opažajo izrazitega povečanja števila obravnavanih oseb iz Železnikov, ki imajo težave z uživanjem drog. »Po naših podatkih so trenutno v komunah trije občani, število vključenih v metadonski program pa niha od štiri do sedem. Glede na informacije, ki jih dobimo pri drugih naših dejavnostih, pa je razvidno, da droga v občini Železniki resnično postaja problem,« pravi Barbara Bašelj Habjan s CSD. Kot je pojasnila, se z odvisniki in njihovimi svojci srečujejo predvsem v okviru prve socialne pomoči in ob uveljavljanju denarne socialne pomoči za plačilo zdravljenja: »V CSD Škofja Loka nismo pristojni za razvijanje programov za delo z zasvojenimi, zato jih usmerjamo v Center za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih Kranj oz. v druge tovrstne programe na območju Kranja in Ljubljane.«
Vodja Centra za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih Kranj Mile Hodnik pri tem opozarja, da je tudi v Sloveniji kokain postal cenovno zelo dostopen, nanj pa prehajajo tudi tisti, ki so pred tem uživali heroin: »Kokain je bil prej domena premožnih, zdaj pa lahko z njim na zabavah eksperimentirajo tudi srednješolci. Ima pa kokain zelo neprijetne posledice, hitro postaneš zasvojen, značilni sta agresivnost in paranoja …«