Kozarec vina

Vino ni samo navadna alkoholna pijača, niti ni samo hrana, pač pa je tudi zdravilo oz. bolje rečeno krepčilo, ki še posebej koristi starostnikom, slabotnim, ljudem po operacijah, slabokrvnim ... Kozarček vina na dan, če ga znamo zmerno in kulturno uživati, je pomočnik k daljšemu življenju na naši ljubi zemljici.

Najstarejši serum na svetu

Vino že od nekdaj spremlja človeka na njegovi poti in utrjuje njegovo zdravje. Čeprav je vino plemeniti dar narave ter žlahtna tekočina, lahko kakor vse na tej zemlji, nekaterim tudi škodi in krha njihovo zdravje. Povezano je tako z zdravjem kot z boleznijo, tako z veseljem kot z žalostjo. Sv. Hildegarda iz Bingna je že v 12. stoletju zatrjevala, da vino s svojo zdravo toploto in veliko močjo zdravi in razveseljuje človeka ter množi njegovo kri bolj kot katerakoli druga pijača. Peter Kapš v knjigi Vino, čudežni vir starosti ugotavlja, da zmerno uživanje vina človeku veča veselje in dobrodušnost, mu odganja skrbi in mu dela življenje lažje in udobnejše. Zdravemu daje moč in samozavest, bolniku je zdravilo in okrepčilo.

Pomočnik v menopavzi

Alkohol v vinu je samo ena izmed več kot sedemsto, nekaterih še ne povsem raziskanih, sestavin. Zaradi novejših odkritij medicinske in enološke stroke, ki potrjujejo vsebnost zdravilnih učinkov flavonoidov v rdečih vinih, se povpraševanje po vinih na svetovnem trgu in tudi pri nas veča. Flavonoidi imajo izjemno ugoden vpliv na zdravje in preprečevanje kardiovaskularnih obolenj. Zadnje čase se posvečajo predvsem proantocianodolu in resverotralu. Slednji slovi kot antioksidant, ki deluje proti raku, pa tudi kot rastlinski estrogen, ki ugodno deluje pri ženskah v menopavzi, če le-te pijejo kozarec rdečega vina na dan.

Zmerno pitje za dolgo življenje

V zadnjih desetletjih so bile narejene številne raziskave o vinu, ki naj bi pokazale, da imajo ljudje, ki popijejo en ali dva kozarca vina na dan, manj srčnih kapi kot abstinenti ali tisti, ki popijejo več kot pet kozarcev vina na dan. Vino naj bi delovalo proti strdkom v krvni žili in varovalo pred koronarno srčno boleznijo. Na splošno lahko rečemo, da vino poživljajoče vpliva na centralno živčevje, dviguje telesno in duševno razpoloženje, sprošča ideje in navdih, blaži posledice stresa in živčne napetosti ter odpravlja nekatere zavore. Krepi starostnike, zelo zdravilen pa se izkaže tudi pri slabokrvnosti in utrujenosti. Poleg tega odpravlja težave s prebavo, pomaga pri izgubi kilogramov in vrača tek ljudem, ki so ga izgubili.

Vino je brez madeža

Če zdravnik priporoča bolniku vino, skupaj z različnimi predpisanimi zdravilnimi postopki, je to priporočilo mišljeno le kot dodatek vsakdanji prehrani in kot gastronomski užitek, ki ga kulturni pivec-bolnik zelo ceni. Zdravnik je ob tem priporočilu skoraj gotov, da bolniku zmerna količina vina, ob obroku hrane, ne bo škodila – nasprotno, da bo gastronomski užitek vina bolniku bolj v korist kot v škodo. Za ljudi, ki nimajo mere, pa vino ni primerno, niti v zdravilne namene ne. Slednjim gre žal le za ceneni pivski užitek ali pa v vinu iščejo izhod, da bi ubežali stvarnosti, namesto da bi se z njo trezno soočili. Zaključimo lahko, da je vino za ljudi, ki ga lahko nosijo, torej za ljudi s karakterjem - krepčilo, zdravilo in užitek. Vsi, ki z njegovo uporabo pretiravajo, pa se sami pehajo v prerani grob. Vino namreč ne opije človeka, ampak se človek opije sam. Ker smo ravno po času vinskih praznovanj, naj se nam oprosti tale naš rahlo hudomušen zaključek - Primorci si zdravje utrjujejo s teranom oz. refoškom, Dolenjci s cvičkom, Gorenjci pa s … kuhanim vinom …, seveda. O slednjem bomo kakšno več rekli prihodnji mesec, ko se bodo odprle stojnice s tem priljubljenim zimskim napitkom.