Osteoporoza kot del življenja

Frančiška Žnidar, ki bo letos dopolnila 72 let, se je z osteoporozo srečala pred približno desetimi leti.

Frančiška Žnidar, ki bo letos dopolnila 72 let, se je z osteoporozo srečala pred približno desetimi leti. Danes, po dolgih desetih letih soočanja z novo boleznijo ter odrekanjem in novim načinom življenja, so ji testi pokazali, da je osteoporoza, čeprav se sliši nemogoče, izginila in da ima le še (pred)stopnjo bolezni, imenovano osteopenija. Osteopenija je stopnja osteoporoze, pri kateri zdravil, predvsem zaradi močnih stranskih učinkov, ni potrebno več jemati. »Preden so zdravniki ugotovili, da imam osteoporozo, sem morala opraviti vrsto pregledov, celo ginekološkega,« se spominja Frančiška. Pred osemnajstimi leti si je namreč zlomila zapestje in takrat še ni bilo govora o osteoporozi. Po številnih pregledih in obiskih zdravnikov in specialistov pa so ji le diagnosticirali izredno močno osteoporozo in ji predpisali zdravila, ki jih je morala jemati redno. »Prva leta sem zdravila jemala vsak dan, zatem enkrat na teden, še kasneje pa le enkrat na mesec.« Poleg vseh predpisanih zdravil so ji zdravniki priporočili tudi vitamine, med katerimi sta bila obvezna vitamin D3 in kalcij, ki pomagata pri krepitvi kostne mase.

Zdravila pa niso bila edina stvar, ki so Frančiški spremenile življenje. »Posebej je bilo potrebno paziti pri prehrani. Začela sem uživati veliko več sadja in zelenjave, predvsem pa je bilo treba zmanjšati vnos maščob v telo,« je še povedala. Kljub temu pa sama prehrana in zdravila niso bila dovolj, da je 71-letna Hraščanka iz osteoporoze prešla na osteopenijo. Potreben je bil povsem nov način življenja. »Za pomoč pri zdravljenju z osteoporozo se je potrebno veliko gibati – sprehodi, pohodi, takšna in drugačna telovadba,« trdi Frančiška. Frančiška se je v želji po boljšem počutju in zdravju pridružila Društvu osteoporoze v Kranju in se tako začela v okviru društva udeleževati raznih izletov in pohodov. »Ob ponedeljkih obiskujem terapevtsko vadbo, ob torkih imamo enkrat na mesec pohod s člani Društva osteoporoze, ob sredah imam telovadbo na suhem, ob četrtkih se udeležujem pohodov v sodelovanju s pohodniki iz Društva upokojencev Kranj, konce tedna pa ponavadi izkoristim za družino. Tudi z družino se pogosto odpravim v hribe ali na celodnevne izlete,« pravi Frančiška. Poleg skrbi zase pa mora Frančiška Žnidar vsako leto obiskati zdravnika. »Prej je bilo potrebno hoditi na preglede vsako leto, zdaj, po zadnjem obisku, imam pregled šele čez dve leti,« zatrjuje. Letos, po desetih letih zdravljenja in novega načina življenja, pa so ji zdravniki sporočili, da se je njeno stanje ne samo izboljšalo in se je napredovanje bolezni ustavilo, ampak da sploh ni več znaka o osteoporozi. »To se izredno redko zgodi; bila sem pozitivno presenečena,« je še povedala. Kljub temu da stanje osteopenije pomeni, da je s terapijo z zdravili zaključila, pa mora Frančiška še vedno jemati potrebne vitamine, se veliko gibati in vztrajati pri načinu življenja, ki si ga je izbrala, ko so ji diagnosticirali osteoporozo. »Osteoporoza mi je spremenila življenje – morda celo na boljše. Začela sem se zavedati, da bo potrebno nekaj narediti zase in ne vedno le za druge, kot sem to počela do takrat. Sama bi rekla, da je k mojem izboljšanju pripomoglo veliko stvari: zdravila, ki sem jih jemala redno, gibanje, med katerega sem vključila izlete z društvom in družino, pohodi, plavanje, telovadba nasploh in močna volja.«