Sporna nakazila

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

Poslovanje z davčno bolj ugodnimi območji ni prepovedano, a je po ugotovitvah iz davčnega nadzora del nakazil namenjen izogibanju plačila dajatev.

Ljubljana - Na seznamu davčno ugodnih območij je 42 držav in območij, med njimi so države in območja, ki niso članice Evropske unije, a je tam splošna oz. povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb nižja od 12,5 odstotka, države, s katerimi Slovenija nima vzpostavljene izmenjave davčno pomembnih podatkov, in območja, za katera je davčna uprava glede na pretekle izkušnje ugotovila, da jih pogosto uporabljajo za izogibanje davčnim obveznostim. Med bolj znanimi državami s seznama davčno ugodnih območij so Bahami, Dominikanska republika, Kostarika, Liberija, Liechtenstein, Panama, Sejšeli, Maldivi in Urugvaj, vendar pa davčna uprava celotnega seznama ni pripravljena javno razkriti, saj bi s tema dala »navodila« davčnim zavezancem, ki se izogibajo plačilu dajatev.

Davčna uprava je za leti 2009 in 2010 pridobila od bank v Sloveniji podatke, iz katerih je razvidno, da so pravne in fizične osebe v letu 2009 opravile z družbami na davčno ugodnejših območjih 50.508 transakcij, leto kasneje pa že 72.766. Predlani je bilo tako na ta območja za 1,63 milijarde evrov nakazil. Nekaj več kot pet tisoč pravnih oseb je nakazalo 1,6 milijarde evrov, 4493 fizičnih oseb pa dobrih 35 milijonov evrov. V istem letu je bilo z davčno ugodnih območij za 902,2 milijona evrov nakazil v Slovenijo, pri tem pa je 3236 pravnih oseb nakazalo 848,8 milijona evrov, 3627 fizičnih oseb pa 53,4 milijona evrov.

Navidezne transakcije

Davčna uprava tako pridobljene podatke analizira, pri tem pa predvsem ugotavlja, koliko transakcij je odraz dejanskega prometa blaga in storitev in koliko je fiktivnih poslov oziroma transakcij, ki so namenjene zgolj davčnemu izogibanju ali davčnim utajam. Davčni nadzor je doslej potekal pri zavezancih z najvišjo stopnjo tveganosti.

Opravljenih je bilo 461 nadzorov, v katerih je davčna uprava ugotovila za 12,5 milijona evrov dodatnih davčnih obveznosti. Nepravilnosti so se nanašale predvsem na neplačilo davčnih odtegljajev iz naslova licenčnin, obresti in storitev, nepriznavanje odhodkov na podlagi neverodostojnih listin, poslovanje med povezanimi osebami, navidezne transakcije … Omenimo dva primera navideznih transakcij. Davčni zavezanec proda delež družbe po zelo nizki ceni na davčno ugodnejše območje, nato pa v kratkem času proda delež nazaj v Slovenijo po bistveno višji vrednosti. In drugi primer. Zavezanec nabavlja blago v državi, iz katere ga tudi uvozi v Slovenijo, račun dobi od družbe z davčno ugodnejšega območja, a je pri tem nabavna vrednost blaga bistveno višja od cene izvornega dobavitelja.

»Reveži« nakazujejo denar v davčne oaze

Davčna uprava se je že odločila, da se bo pri nadaljnjem nadzoru osredotočila na fizične osebe, ki so predlani v davčne oaze nakazale 35 milijonov evrov, od tega 21 milijonov evrov tisti, ki opravljajo dejavnost, in 14 milijonov drugi, ki ne opravljajo dejavnosti. Pri slednjih je zanimivo, da so posamezniki, ki zaradi prenizkih dohodkov od davčne uprave niso prejeli informativnega izračuna dohodnine, predlani nakazali v davčne oaze več kot osem milijonov evrov in s teh območij prejeli za več kot 20 milijonov evrov nakazil.