Smo za petino nižje

Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj ocenjujejo, da se gospodarska aktivnost stabilizira, v nekaterih delih pa tudi že rahlo izboljšuje.

Ljubljana – V zadnji številki Ekonomskega ogledala Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR), ki so ga predstavili v petek, na tem vladnem uradu ugotavljajo, da so predvsem pozitivni učinki fiskalnih in monetarnih ukrepov vplivali na postopno izboljševanje nekaterih kazalnikov in na nekoliko navzgor popravljene napovedi mednarodnih institucij za naše najpomembnejše trgovinske partnerice. Ob tem pa zaradi začasne narave ukrepov za spodbujanje gospodarske aktivnosti opozarjajo, da bo okrevanje počasno in še vedno negotovo, predvsem pa ga bo zaznamovala nadaljnja rast brezposelnosti. V zadnjih štirih mesecih se je, z izjemo julija, povečal obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, povečal izvoz blaga, vendar se je treba zavedati, da so v primerjavi z enakim obdobjem lani po vseh gospodarskih kazalnikih za petino nižje. Stabilizacije ni zaznati v gradbeništvu, ki še naprej nazaduje. »V prihodnje lahko pričakujemo skromno gospodarsko rast, vendar je ta zelo negotova, spremljajo jo velika tveganja in ni izključeno, da se pri kazalnikih zgodi tudi zasuk ali umirjanje,« je poudaril direktor UMAR-ja mag. Boštjan Vasle. V enem letu se je število brezposelnih povečalo za več kot petdeset odstotkov in vse kaže, da se zmanjševanje števila delovnih mest še ne bo ustavilo. Že prihodnje leto naj bi presegli sto tisoč brezposelnih, vrh pa dosegli v letu 2011, ko naj bi bilo brez dela prek 110 tisoč ljudi. Vsako povečanje minimalnih plač, kot to zahtevajo sindikati, bi po ocenah UMAR-ja, brez bistveno povečane produktivnosti, povzročil dodatno brezposelnost.

Povprečna bruto plača na zaposlenega se je avgusta znižala zaradi znižanja plač v zasebnem sektorju (za 1,2 odstotka). Te so se namreč znižale v vseh dejavnostih (z izjemo gostinstva), v javnem sektorju pa je bila višja za 0,8 odstotka. Kreditna aktivnost slovenskih bank je tudi septembra ostala skromna, saj je medletna rast kreditov padla že pod pet odstotkov, banke pa so v prvih devetih mesecih letos neto odobrile domačim nebančnim sektorjem le dobro petino vrednosti kreditov iz enakega obdobja lani. Od tega največji del predstavlja zadolževanje prebivalstva, kreditiranje podjetij pa ostaja skromno. Spet se je precej okrepil obseg vlog države, ki je večji del sredstev od tretje izdaje obveznice letos kratkoročno naložila v banke.