Protestanti tudi narodni buditelji

Slavnostni govornik na osrednji državni proslavi ob dnevu reformacije v Ljubljani je bil predsednik državnega zbora Pavel Gantar.

Ljubljana - Dan reformacije praznujemo v spomin na 31. oktober 1517, ko je nemški teolog Martin Luther na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in s tem začel reformno gibanje takratne katoliške Cerkve. Protestantizem je pljusknil tudi na Slovensko, njegova osrednja osebnost je bil Primož Trubar, avtor več protestantskih knjig, ki je napisal tudi prvi dve knjigi v slovenskem jeziku: Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo sploh, ter Abecednik. Pomembna za slovenski protestantizem in slovensko slovstvo pa sta tudi Jurij Dalmatin in Adam Bohorič.

Reformacija in protestantsko gibanje sta na Slovenskem pustili neizbrisen pečat, saj so bili postavljeni temelji za kulturni razvoj in napredek slovenskega ljudstva, je dejal slavnostni govornik na prireditvi v Cankarjevem domu in poudaril, da bi se nas protestantizem danes lahko dotaknil še bolj, tudi v svojem racionalnem temelju. Poudaril je pomen Primoža Trubarja, očeta slovenskega jezika, ki je po Gantarjevih besedah gotovo eden najpomembnejših oblikovalcev slovenske kulturne zgodovine. Z jezikovno uveljavitvijo najprej med drznimi narodnimi buditelji, pozneje pa tudi med drugimi Slovenci, je sprožil združevalne procese in zavest o skupni pripadnosti ter tako prebudil korak do samostojnosti. Negovanje spomina se mu zato zdi potrebno, saj so ravno te poteze omogočile, da smo kot narod obstali do današnjih dni. Spregovoril je tudi o današnji družbi, ki se je zadnji dve leti opazno razslojila in uveljavila razlike v bogastvu, družbenem položaju in političnem vplivu. Ob današnji gospodarski in finančni krizi, ki je pri velikem delu prebivalstva omajala pričakovanja in zaupanje v prihodnost, pa se tudi postavlja vprašanje, ali so razlike, ki izhajajo iz lastniške transformacije, upravičene. Opozoril je na slo po bogatenju, značilno za »slovenski kapitalizem«, na tajkunstvo, na velike razlike v dohodkih in lastnini. Po Gantarjevih besedah brezobzirno pridobitniško hlastanje ljudi oropa za priložnosti in svobodo izbire, ki bi jo sicer morali imeti, če želimo slediti svojemu prepričanju po svobodni in odprti družbi.