Od mladosti do politike

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 26. oktober 2009 / 06:00

Med novimi izdajami Cankarjeve založbe tudi prvenec Kranjčana Gregorja Hribarja, roman z naslovom Hotel sem samo ...

Kranjčan Gregor Hribar, sicer fizik po izobrazbi, je s svojim literarnim prvencem, romanom Hotel sem samo … na slovensko knjižno sceno vstopil skozi velika vrata, in sicer v eminentni zbirki za mladostnike Najst, ki že več let izhaja pri Cankarjevi založbi. Po besedah urednika Zdravka Duše ne gre (samo) za prvi rejverski roman pri nas, saj zgodba, ki jo avtor pripoveduje, poteka na treh nivojih: gre za družinsko zgodbo, zgodbo o odraščanju v urbanem okolju mesta Kranj in zgodbo o iniciaciji mladeniča v svet rave glasbe in žurov v nekoč znanih prizoriščih Ambasadi Gavioli, velenjski Rdeči dvorani in puljski Trdnjavi. »Knjiga ni avtobiografski roman, je pa napisan na podlagi mojih lastnih izkušenj, saj sem pred leti bil del te scene,« je povedal Hribar in dodal: »Ko sem prišel v te kroge, sem si rekel, o tem moram napisati roman. Že pred leti sem začel s pisanjem, a odnehal in skoraj pozabil na to. Dve leti nazaj sem sedel za računalnikom, po naključju našel zapiske in potem me je stvar potegnila do te mere, da sem v desetih dneh napisal roman.« Gre za zgodbo o odraščanju neke generacije, ki poskuša pobegniti iz enoličnega najstniškega vsakdana in se na tem begu srečuje z drogo, pogumom pri tihotapljenju le-te na žur, hkrati se sooča s težavami, ko prijatelji na rave partyju padejo skupaj, vse skupaj pa avtor prepleta tudi z ljubezenskimi izkušnjami. Jezik v knjigi je govorica mlade generacije, če avtor krši pravila jezikovnega zapisa, je to namenoma.

Feri Lainšček je eden najbolj priljubljenih slovenskih pisateljev, scenarist, dramatik, ki se je pred dvema letoma s pesniško zbirko Ne bodi kot drugi prestavil tudi kot odličen pesnik. Pred nami je njegova druga zbirka Pesmi za ženski glas in zvonove, v kateri nadaljuje melodijo ljubezenskih pesmi in se v drugem delu vrača v mladost in jo posveča svoji materi. »Ljubezenska poezija ne more nastajati na podoživljanju izkušnje drugih pesnikov, ampak iz lastnega občutenja, ki je skrito nekje pod tvojo kožo,« je povedal Lainšček.

Nemškega avtorja Bernharda Schlinka smo Slovenci spoznali z njegovim najbolj uspešnim romanom Bralec in odtlej naprej z zanimanjem posežemo po vsakem novem prevodu njegovega dela, od romanov, kratkih zgodb do kriminalk. Najnovejši njegov roman ima naslov Konec tedna, v njem pa se avtor (kako schlinkovsko) spet vrača v zgodovino. Tokrat v leta, ko je v Nemčiji »uspeval« terorizem rdečih brigad. Po dvajsetih letih eden nekdanjih teroristov pride iz zapora med svoje nekdanje prijatelje, ki so sedaj pravniki, poslovneži, učitelji … Skrivnostnost je tudi tokrat sestavni del romana. V zbirki zgodb z naslovom Opica Milana Djordjevića, sicer zvestega prevajalca sodobne slovenske proze v srbski jezik, spoznamo srbski značaj, v katerem odzvanja tudi vojna na tleh nekdanje Jugoslavije ob zaključku prejšnjega stoletja. V zgodovino svojega naroda se z romanom Hrapeško vrača tudi makedonski avtor Ermis Lafazanovski. Hrapeško postane slaven steklopihalec po Evropi in svetu in živi razpet med hrepenenjem in resničnostjo, med obrtjo in umetnostjo, dvema ženama, med domom in izgnanstvom, Vzhodom in Zahodom. Pripoved, ob kateri se smejimo in jokamo.