Renesansa je pripravljena na goste, nove ceste iz Zapuž še ni. (Foto: Gorazd Kavčič)

Renesansa kmalu odprta?

Investitor dovoljenje za obratovanje pričakuje v tednu dni, krajani pa opozarjajo na še vedno nezgrajeno novo cestno povezavo.

Dvorska vas - Kljub napovedim, da bo kompleks Renesansa v Dvorski vasi pri Begunjah odprt že konec septembra in da je tam že zaposlena ekipa skoraj štiridesetih delavcev, gostov v Dvorski vasi še ni. Investitor namreč še nima obratovalnega dovoljenja, a ga, kot pravi direktorica Renesanse Marjana Novak, pričakujejo približno v tednu dni – prav tako kot tudi prve goste. Na skorajšnje odprtje pa se je že odzvala krajevna skupnost Begunje, ki opozarja, da kljub obljubam še vedno ni zgrajena nova cestna povezava med Zapužami in samim kompleksom. Zato občini predlagajo, da se še pred odprtjem novi odsek ceste mimo Mercatorja do priključka na novo cesto uredi v makadamski izvedbi, dokončno ureditev novega odseka pa realizira do konca januarja prihodnje leto, če bodo vremenske razmere to dopuščale. »V primeru, da novi odsek ceste in tako dostop do gradu Drnča ne bo urejen, bomo prisiljeni dostop iz Zapuž zapreti,« je na zadnji seji v sredo določil svet KS Begunje. Nočemo, da zaradi nas ne bi kompleks deloval, interes vseh je, da čim prej zaživi, toda stvari v zvezi z dostopom je treba urediti. Ljudi je namreč strah, da bi cesta, po kateri se do dvorca Drnča pride zdaj, za vedno ostala glavna in edina povezava z njim, odločitev pojasnjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Begunje Zvonko Potočnik.

»Žalostno je, da se odgovorni vse od leta 2005, kar teče projekt, niso mogli dogovoriti o cesti. Šestintridesetim zaposlenim smo dali službe, ko bo kompleks zaživel, bo imel od njega koristi še marsikateri okoliški ponudnik, tako da ne morem razumeti tolikšnega nasprotovanja,« dogajanje komentira Marjana Novak, radovljiški župan Janko Sebastijan Stušek pa dodaja, da bi bila omenjena cesta že zgrajena, »če ne bi bilo toliko posameznikov, ki so postavljali pogoje - tudi izsiljujoče«. Pojasnjuje, da ceste še niso zgradili, ker naj bi del potekal po zasebnem zemljišču, ki je še v postopku razrešitve dedovanja, od krajevne skupnosti pa, kot pravi, pričakuje sodelovanje in pomoč, ne nasprotovanja.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 14. januar 2017 / 13:19

Zakaj se odločiti za dopolnilno dejavnost

Lesce – Kmetijska svetovalna služba bo prihodnji teden pripravila dve predavanji z naslovom Zakaj se odločiti za dopolnilno dejavnost na kmetiji. Prvo predavanje bo v torek, 17. januarja, ob 15.30...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.