Renesansa kmalu odprta?

Investitor dovoljenje za obratovanje pričakuje v tednu dni, krajani pa opozarjajo na še vedno nezgrajeno novo cestno povezavo.

Dvorska vas - Kljub napovedim, da bo kompleks Renesansa v Dvorski vasi pri Begunjah odprt že konec septembra in da je tam že zaposlena ekipa skoraj štiridesetih delavcev, gostov v Dvorski vasi še ni. Investitor namreč še nima obratovalnega dovoljenja, a ga, kot pravi direktorica Renesanse Marjana Novak, pričakujejo približno v tednu dni – prav tako kot tudi prve goste. Na skorajšnje odprtje pa se je že odzvala krajevna skupnost Begunje, ki opozarja, da kljub obljubam še vedno ni zgrajena nova cestna povezava med Zapužami in samim kompleksom. Zato občini predlagajo, da se še pred odprtjem novi odsek ceste mimo Mercatorja do priključka na novo cesto uredi v makadamski izvedbi, dokončno ureditev novega odseka pa realizira do konca januarja prihodnje leto, če bodo vremenske razmere to dopuščale. »V primeru, da novi odsek ceste in tako dostop do gradu Drnča ne bo urejen, bomo prisiljeni dostop iz Zapuž zapreti,« je na zadnji seji v sredo določil svet KS Begunje. Nočemo, da zaradi nas ne bi kompleks deloval, interes vseh je, da čim prej zaživi, toda stvari v zvezi z dostopom je treba urediti. Ljudi je namreč strah, da bi cesta, po kateri se do dvorca Drnča pride zdaj, za vedno ostala glavna in edina povezava z njim, odločitev pojasnjuje predsednik sveta krajevne skupnosti Begunje Zvonko Potočnik.

»Žalostno je, da se odgovorni vse od leta 2005, kar teče projekt, niso mogli dogovoriti o cesti. Šestintridesetim zaposlenim smo dali službe, ko bo kompleks zaživel, bo imel od njega koristi še marsikateri okoliški ponudnik, tako da ne morem razumeti tolikšnega nasprotovanja,« dogajanje komentira Marjana Novak, radovljiški župan Janko Sebastijan Stušek pa dodaja, da bi bila omenjena cesta že zgrajena, »če ne bi bilo toliko posameznikov, ki so postavljali pogoje - tudi izsiljujoče«. Pojasnjuje, da ceste še niso zgradili, ker naj bi del potekal po zasebnem zemljišču, ki je še v postopku razrešitve dedovanja, od krajevne skupnosti pa, kot pravi, pričakuje sodelovanje in pomoč, ne nasprotovanja.