Sredina invazija Glasovih kolesarjev na picerijo Gorenc

Konec je dostikrat nov začetek

Ko na koledarju zagledam vinograde, oskubljena drevesa z listi pod nogami, ko po mestu zadiši pečen kostanj, ko se po vasi oglasi cikularka, s katero žagajo drva in cena za plin ter kurilno olje poskoči, vem, da je jesen.

Jesen prepoznam tudi po tem, da po kolesarjenju pridem domov po mraku in to z svetilko v rokah, ki mi jo posodi natakarica in jo moram naslednji dan vrniti, ker pravi, da jo vsak dan kak kolesar potrebuje, tako kot kak gost potrebuje dežnik, ko ga kaplje presenetijo.

Jesen v življenju ni nikoli dobra, lahko pa je lepa, če si jo znaš pravilno razlagati ali preživeti.

Kaj je lahko lepega v jeseni? Slikarji in fotografi pravijo, da je to to, kar čakaj s čopiči in objektivi. Zanimivo, ker pri tem vidim samo velik dobiček proizvajalcev slikarskih barv in razvijalcev fotografij, na primer. Verjetno je to poklicna deformacija, ki izhaja iz mojih izkušenj, ali pa je mogoče, da sem še kot otrok socializma bolj vajen črno-belega sveta, ko so bili dodatki pastelnih barv bolj izjema kot pa lep vsakdan. Včasih je bila jesen reklama za žalost in so koledarje krasile slike in fotografije vrb žalujk nad obrabljenimi klopcami, na njih pa po dva »hokejista« z domom za upokojence v ozadju. Jasno, v črno-beli tehniki, slikano oz. fotografirano iz daljave, ker je avtor hotel poudariti, da je motiv že v odhajanju.

Tako. Jeseni nisem nikoli vesel. Iz kolesarjevega zornega kota je odurna, in če pomislite na idiota, ki si je spomnil »umetnega« premikanja kazalcev na uri dvakrat na leto, potem … potem … Nimam več besed. Že prvič bi ga po prstih, ko jih je premaknil, zdaj je prepozno. No, upam, da je jeseni vsaj kdo vesel, pa ne mislim samo na tiste, ki radi obirajo grozdje in so potem celo zimo veseli po svojih zidanicah.

Glasovi kolesarji smo imeli prejšnjo sredo zadnjo vadbo oz. zadnjo »uradno«; naprej se bomo družili neuradno, kar pomeni, da bo tisti, ki bo hotel z jato poleteti čez kak kilometer asfalta, lahko prišel vsako soboto ob 13. uri na naše staro zbirališče. Trase si bomo izmišljevali sproti. Sredini popoldnevi so tako kot vsaki drugi v tednu prekratki, da bi nam uspelo v števec spraviti spodobno kilometrino. Torej zato potrebujemo prost dan, če je možno, in nekaj uric več, da pobegnemo večeru in se izognemo sposojanju svetilk od natakaric. V piceriji Gorenc smo imeli mešanico med komemoracijo in proslavo v počastitev odhajajoče in prihajajoče sezone naših skupnih vadb. Počaščeni smo bili od naše direktorice kot tudi šefice iz Gorenca. Razglasili smo najboljše, to so tisti trije moški in ženske, ki so v tej kolesarski sezoni na podlagi naših dveh kronometrov naredili največji napredek. Pod čelado smo spravili eno prekrasno sezono druženj. Prekrasno zato, ker ni bilo niti enega prehudega padca ali kakršnekoli druge težave. Novih prijateljev in prijateljic Gorenjskega glasa pa je postalo kar nekaj.

Da pa bomo lažje preživeli poplavo jeseni vsepovsod, bomo že danes začeli statično kolesariti. Se še spomnite? Lani smo začeli izvajati kolesarsko vadbo na kolesih, ki se ne premikajo: tudi če mlatiš pedala kot Valjavec, ne prideš dalj kot nič centimetrov. Ja, pa še pod streho smo vedno in imamo luči namesto nebeške svetilke, sonca. Tudi letos se bova s statiko ukvarjala midva z Gregom, vi pa boste, če bo taka vaša volja, sodelovali in s tem svoje telo krepili skozi celo zimo. »Konec je dostikrat nov začetek,« so bile zaključne tolažilne besede v piceriji Gorenc, potem ko smo čakali na svetilko.

Ura je devetnajst in zunaj je taka tema, da sem dvakrat preveril, če ni slučajno nebo padlo na njivo pred hišo. Saj sem vendar nekaj dni nazaj ob tem času šele šel na kolo!?

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / torek, 17. november 2009 / 07:00

Petek, trinajsti

Popotovanje slovenske miss se je začelo, Jeti je nagrajeval v Kranju, kranjska Dežela nakupov in Matiček sta praznovala rojstni dan, Hervis pa VIP odprtje zimske sezone.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:29

Sloveniji spet dve

Ta naša Slovenija je pa res razdvojena. Na Prešernov dan 2013 se je to pokazalo v politiki, v množičnih zborovanjih na ljubljanskih ulicah in trgih. Najprej je na Kongresnem trgu že dopold...

Kranj / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:13

Zahtevajo odpoklic Ogrinove

Zaposleni v Gorenjskem muzeju so prepričani, da sedanja direktorica Marija Ogrin svojega dela ne opravlja, kot je treba, zato ustanovitelja, Mestno občino Kranj, pozivajo, naj jo odpokliče.

GG Plus / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:12

Ljudje smo utrujeni od delitev in sovraštva

Frančiškanski pater Bogdan Knavs, rojen v Mošnjah na Gorenjskem, je oktobra lani na Sveti Gori daroval mašo za padle partizane, talce, internirance in žrtve vojne. To je tisti pater, ki je v finančni...

GG Plus / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:10

Umetnost sebi in za druge

Dan po podelitvi nagrad v Cankarjevem domu so se ob slovenskem kulturnem prazniku Prešernovi nagrajenci zvečer v Prešernovem gledališču predstavili kranjskim ljubiteljem umetnosti in ustvarjalcem v ku...

GG Plus / ponedeljek, 17. februar 2014 / 22:05

K zastopniku tudi zaradi staleža?

»Zadeve skušam reševati kolikor se da hitro in sproti, seveda pa ni vse odvisno od mene,« je povedal Avgust Rebič, zastopnik za pacientove pravice na Gorenjskem. Zdravstvene ustanove na Gorenjskem se...