Krajevnih skupnosti je preveč

Kranjski svetniki niso podprli pobude krajanov Mlake za ustanovitev samostojne KS Mlaka, češ da jih je že preveč, na Mlaki pa poudarjajo, da s tem kršijo zakon.

Kranj – Že od junija 2007, ko je bila na zboru krajanov Krajevne skupnosti Kokrica sprejeta pobuda za ustanovitev nove Krajevne skupnosti Mlaka, razumevanja večine drugih (razen pobudnikov) ni bilo. To je dokazal tudi junijski posvetovalni referendum, v katerem so bili v vseh naseljih sedanje KS Kokrica odločno proti novi KS Mlaka, z večino oddanih glasov (62,12 odstotka) so jo podrli le v naselju Mlaka, trije od šestih glasovalcev pa so bili za tudi na Ilovki.

Tudi na zadnji seji kranjskega občinskega sveta večina svetnikov ni podprla želje prebivalcev Mlake, da dobijo svojo krajevno skupnost, saj je le en svetnik glasoval za, osemnajst proti, drugi pa so se vzdržali. Čeprav so nekateri svetniki predlagali, da bi bilo najprej smiselno razrešiti pravne dileme, kdo sploh lahko ustanovi krajevno skupnost oziroma jo ukine (na to je opozorila tudi statutarno pravna komisija MO Kranj), pa je po razpravi prevladalo mnenje, da je v občini Kranj že sedaj preveč krajevnih skupnosti, kar 26, in da bi nove povzročale zgolj dodaten strošek.

»Krajevna skupnost Mlaka je že samostojna, saj so po zakonu krajani tisti, ki jo ustanovijo, mestni svet pa lahko le predlaga območje krajevne skupnosti oziroma spremembo meje ali krajevno skupnost ukine. Morda je res, da je v Kranju preveč krajevnih skupnosti, vendar pa je veliko manjših, kot je Mlaka, in če so stroški za delo krajevnih skupnosti preveliki, naj najprej ukinejo manjše. Ker je strošek za delo ene krajevne skupnosti letno okoli dva tisoč evrov, to zagotovo ni vzrok, da svetniki niso podprli nove krajevne skupnosti, prej so vzrok še zamere zaradi smetišča Tenetiše. Kot krajan menim, da je treba spoštovati zakonodajo in je ne prilagajati, kot si kdo želi,« v imenu krajanov Mlake poudarja Miran Hude, sicer tudi predsednik društva za ohranitev Udin boršta.