GZS: izhoda iz krize še ni

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 14. oktober 2009 / 06:00

Na GZS so prepričani, da nas v Sloveniji prave posledice gospodarske krize še čakajo. Gorenjsko gospodarstvo pa še naprej nazaduje tudi v slovenskem merilu.

Kranj – V dneh, ko se dogajajo dramatični stečaji, ko smo priče delavskim protestom, da z minimalnimi plačami ni mogoče preživeti, ko se povečujejo sindikalni pritiski za povečanje najnižjih plač, ko se pripravlja državni proračun in je vse več dilem o tem, ali smo že dosegli dno gospodarske krize in kako hitro lahko pričakujemo gospodarsko okrevanje, so se na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), največji delodajalski organizaciji v državi, očitno odločili za ofenzivno opozarjanje na realno stanje in svarila na posledice nasedanja na preoptimistične napovedi o koncu krize. V tem duhu bi lahko razumeli tudi torkovo sejo upravnega odbora Območne zbornice GZS za Gorenjsko. Predstavljen je bil namreč pogled GZS na gospodarske razmere v Sloveniji ter podatki o poslovanju gorenjskega gospodarstva.

Posledice krize šele prihajajo

V orisu gospodarskih razmer v državi je generalni direktor GZS Samo Hribar Milič poudaril, da se je Slovenija znašla med državami, ki jih bo kriza najbolj prizadela. Kljub mednarodnim ocenam, da je dno krize že doseženo, da so že opazni znaki okrevanja, se potrjujejo ocene GZS, da je Slovensko gospodarstvo v to krizi vstopilo s številnimi slabostmi. Predvsem s padajočo konkurenčnostjo, zadolževanjem, razvojem na tuji akumulaciji. Zato so pred Slovenijo prave težave, prave posledice krize šele pred nami.

Proizvodnja in izvoz padata

Gospodarstvo, prebivalstvo in država so v zadnjih štirih letih podvojili zadolženost. Večina je sedaj v likvidnostnem krču, denar je težko dobiti, obrestne mere dosegajo celo prek sedem odstotkov. V gospodarstvu še vedno zelo primanjkuje naročil, proizvodnja je še vedno močno okrnjena, kar najenostavneje potrjujejo podatki o občutno zmanjšani porabi električne energije (za 24 odstotkov) in drugih energentov. Kljub obljubam javnih naročil za vlaganja v infrastrukturo in obnove ni. Pada pokritost uvoza z izvozom, napačna je ocena, da je naša država zelo izvozno orientirana. Realno z izvozom ustvarjamo tretjino BDP in ne prek sedemdeset odstotkov, kot se trdi, in na takšni napačni oceni so tudi napačna predvidevanja in celo politika.

Manj ustvarimo, več porabimo

Korenitemu zmanjševanju ustvarjenega, manj zaposlenim pa ne sledimo pri porabi, ki se v nasprotju s tem povečuje. Povečevanje javne porabe – zlasti plač v javnem sektorju, po Hribar-Miličevem mnenju vodi v propad. Vladi je javna poraba ušla iz rok, hkrati pa se tudi z iluzijami o prerazporejanju bogastva krepi nezadovoljstvo delavcev. Nora da je zahteva po povečanju minimalne plače za trideset odstotkov ob tem, da dve tretjini gospodarstva ustvari manj kot trideset tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. Ob takih zahtevah je pričakovati selitev proizvodnje v cenejše države in posledično veliko brezposelnost. Če bi ugodili sindikalnim zahtevam, bi po oceni GZS izgubili 74 tisoč delovnih mest.

Na Gorenjskem še slabše

O poslovanju gospodarstva na Gorenjskem je spregovorila direktorica območne zbornice Jadranka Švarc. Če je bila v primerjavi z drugimi regijami v Sloveniji Gorenjska po številu gospodarskih družb, številu zaposlenih in po premoženju na 4. mestu, je zaradi padca prodaje v EU po doseženih prihodkih od izvoza že padla na 5. mesto, po številu družb, ki so sklenile preteklo leto z izgubi na substanci, pa je na 3. mestu. Najbolj zbuja skrb podatek, da v predelovalnih dejavnostih, ki predstavljajo približno polovico, dodana vrednost pada, edina svetla izjema je trgovina, kjer je narasla za devet odstotkov. Gorenjsko gospodarstvo je tudi močno zadolženo, zato slabše konkurenčno, delež lastnih virov se je zmanjšal na le 41 odstotkov. Plačilni roki se podaljšujejo proti 120 dnem. Izvoz se je letos v šestih mesecih zmanjšal za 35 odstotkov, uvoz za 43 odstotkov. Pokritost uvoza z izvozom se neprestano zmanjšuje, od 142 (v Sloveniji 94) odstotkov leta 1993 na 112 (v Sloveniji 86) odstotkov lansko leto. Konec avgusta je bilo na Gorenjskem v evidenci brezposelnih 6544 oseb, kar je za osemdeset odstotkov več kot pred letom dni. Stopnja registrirane brezposelnosti je julija znašala 7,3 odstotka, to je za 3,1 odstotne točke več kot julija lani.

Več izdatkov, več neplačnikov, manj investicij, manjše plače

Nekaj skrb zbujajočih podatkov je k temu dodala tudi vodja kranjske izpostave Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) Vislava Potočnik iz zadnje analize o gospodarsko finančnih gibanjih v letu 2009 na Gorenjskem. Pri analizi prejemkov in izdatkov pravnih oseb ugotavljajo, da je presežek prejemkov nad izdatki največji v finančni in zavarovalniški dejavnosti, pozitivno razliko pa ima le sedem od skupno 19 dejavnosti, ki jih statistično spremljajo. Število nesolventnih pravnih oseb se povečuje, v osmih mesecih jih je bilo povprečno 296 s povprečno skoraj sedmimi milijoni neporavnanih obveznosti. Skupni znesek plačil za investicije je v sedmih mesecih s 103 milijoni evrov za 15 odstotkov manjši kot v enakem obdobju lani. Pri spremljanju izplačil plač so ugotovili, da se je število zaposlenih, ki prejemajo v gospodarstvu plačo, od decembra lani do julija letos zmanjšalo za 4989 ali za šest odstotkov, povprečna bruto plača je znašala 1284 evrov, kar je za 1,3 odstotka več kot januarja oziroma za šest odstotkov manj od povprečne plače v gospodarstvu v Sloveniji.

Vlada naj prisluhne zbornici

V razpravi so se prisotni gospodarstveniki v večini strinjali s kritičnimi ocenami gospodarskega položaja in opozorili, da podjetja, ki so vlagala v znanje in tehnologijo, lažje prenašajo krizo. Kritični so bili do izobraževalnega sistema, slišali smo, da je bolonjska reforma katastrofa, glede na potrebe gospodarstva. Nujno je povečanje prodajnih aktivnosti, zmanjšanje stroškov in povečanje produktivnosti, izredno zahteven je položaj v gradbeništvu, ki vpliva na številne druge dejavnosti. Javna naročila lokalnih skupnosti se sicer povečujejo, več bi mora storiti država. Tudi pri pridobivanju evropskih sredstev. Predsednik upravnega odbora Miro Pinterič je v zaključku ocenil, da je ključni problem najti kupce, prodajne možnosti, pri čemer bi morala pomagati država tudi v sodelovanju z zbornico. Imamo predrago državo, ki ukrepa včasih nepremišljeno, saj v primeru subvencioniranja čakanja na delo prebogato plačujemo nedelo. Potrebujemo odločnejšo in bolj učinkovito vlado, saj iz gospodarske zbornice po mnenju Pinteriča dobiva sprotna in prava opozorila.