Nič ne boli, a je lahko usodno

"Nepravilen življenjski slog je dejansko tisti, ki povzroča največje tveganje za bolezni srca in ožilja," opozarja kardiolog Metod Prašnikar, dr. med.

Drži, da srčno žilne bolezni povzročijo več smrti kot vse rakave bolezni skupaj?

»Prej bi rekel, da je razmerje takšno, da srčno žilne bolezni povzročajo nekaj nad polovico vseh smrti.«

Kateri so najpogostejši dejavniki tveganja?

»V deželah, kjer je standard v porastu in kjer je prehrana kalorično obilna, so bolezni srca in ožilja v porastu, kar velja tudi za Slovenijo. Tak način življenja pripelje do prehitrega staranja ožilja, z izgubo elastičnosti, kar se odraža v porastu krvnega tlaka. Strukturne spremembe so najbolj opazne v starosti od 35 do 50 let in so zametek vseh kasnejših zapletov, kot so možganska kap, srčni infarkt, ateroskleroza, pešanje spomina.

Nepravilen življenjski slog je dejansko tisti, ki povzroča največje tveganje za bolezni srca in ožilja. Žal je zdrav življenjski slog za večino ljudi razkošje, ker to tudi pomeni imeti dovolj prostega časa za razvedrilne dejavnosti. Človek naj bi vzdrževal normalno telesno težo ter naj bi se najmanj štirikrat na teden, vsakič za najmanj 45 minut, posvetil telesni vadbi. Vseeno je, kaj delate, lahko samo hitro hodite, pomembno je, da intenzivnost telesne vadbe doseže aerobno območje, da postanete zmerno utrujeni in da se oznojite. Ga ni zdravila, ki bi preseglo učinke telesne vadbe, zagotovo pa je najlepše gibanje v naravi.

Bolezni srca in ožilja so specifične, kajti ko že pride do obolevanja arterij srčnega ožilja, do infarkta, je preventivno ravnanje več ali manj zamujeno. Prej ima človek večino niti v svojih rokah, da to prepreči. To pa se začne že z vzgojo v otroštvu.«

Kako dedni zapis vpliva na srčno žilne bolezni?

»Pomemben del tveganja je dedna obremenjenost. Danes imamo možnosti, da lahko opravimo preventivne preiskave srca in ožilja, zlasti z ultrazvočnimi preiskavami lahko ugotovimo zgodnje strukturne spremembe arterijskega ožilja, ocenimo lahko obseg prisotne ateromatoze in stopnjo ogroženosti za nastajanje srčno žilnih obolenj. Pomembne so laboratorijske preiskave krvi, zlasti pregled holesterolov in trigliceridov, s katerimi lahko odkrijemo del ogrožene populacije, pri kateri se bodo dogodki pogosteje pojavljali kot pri nekom, ki te ogroženosti nima. Zlasti povišane vrednosti LDL holesterola nad 3 mmol/l pomenijo povečano tveganje za nastanek bolezni. Če k temu dodamo še porušen življenjski slog s prekomerno telesno težo, s pomanjkanjem gibanja in z družinsko obremenjenostjo za bolezni srca in ožilja, je verjetnost, da bo prišlo do infarkta, velika.

Poglejva samo varovalni holesterol visoke gostote, imenovan HDL, ki mora biti visok oziroma več kot 1,3 mmol/l. Njegovo znižanje ob hkratnem povišanju nevarnega, aterogenega LDL holesterola nad 3,5 mmol močno poveča tveganje za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi ali bolezni ledvičnega ožilja. Gre za izjemno ogroženo skupino, pri kateri bi s pravilnimi ukrepi, tako preventivo kot z zdravljenjem, pomembno zmanjšali nastanek srčno žilnih bolezni. Upoštevati moramo tudi dejstvo, da so vrednosti holesterolov, ki jih imamo pri nas za normalne, daleč od tistih vrednosti, ki dejansko ščitijo pred razvojem ateroskleroze. Za preprečevanje procesov ateroskleroze moramo imeti LDL holesterol znižan pod 2,5, kar v praksi dosega komaj nekaj odstotkov populacije. Aktivno morate sodelovati v procesih zdravljenja in si prizadevati, da bodo vrednosti vaših holesterolov v okviru priporočenih zdravstvenih standardov.«

Povišan holesterol in povišan krvni tlak ne bolita. Torej človeka na nevarnost ne opozorita.

»Bolezni srca in ožilja v začetni fazi nastajanja strukturnih sprememb na ožilju ne povzročajo kliničnih znakov, bolečin. Začetne spremembe potekajo nemo, podobno kot rakave bolezni in nas v začetnem stanju ne opozarjajo, da se v našem telesu nekaj dogaja. Ni nobenih bolečin, lahko se pojavi povišanje sistolnega krvnega tlaka, simptomi splošne utrujenosti, ki pa so seveda nespecifični. Bolečina za prsnico se lahko pojavi ob fizičnih ali psihičnih obremenitvah, vendar v polovici primerov nastane miokardni infarkt brez predhodnih opozoril. Smiselno je, da pravočasno najdemo zgodnje pokazatelje, kot so dedna obremenjenost, povišan holesterol, povišan krvni tlak, prekomerna telesna teža. Da z našim življenjskim slogom ni vse v redu, nam pogosto pokaže že preprosta meritev hitrosti srčnega utripa v mirovanju. Če vaš utrip v mirovanju presega osemdeset utripov na minuto, je v ozadju verjetno prisoten stres, povečana tenzija, adrenalinska napetost, ki pospešuje vaše izgorevanje in splošno vnetje v organizmu.«

Koliko mora biti strah kadilce?

»Nepredstavljivo je, kako visok dejavnik tveganja za srčno žilne bolezni je kajenje. Samo tri pokajene cigarete na dan povečajo tveganje za bolezni srca in ožilja za 63 odstotkov. Če pokadite škatlico cigaret na dan, imate za kar 200 odstotkov večjo verjetnost, da boste zboleli za srčnim infarktom. To so neverjetno visoke številke. Tu dobite odgovor, zakaj tudi pasivno kajenje, kjer samo vdihavate dim kadilcev, pomembno poveča obolevnost bolezni srca in ožilja. Italijani so kot prvi delali študijo po prepovedi kajenja v javnih prostorih in v teh petih letih prepovedi ugotovili pomembno znižanje števila novo nastalih kardiovaskularnih obolenj.«

Kaj pa še druge razvade, kot so kava, alkohol, sol?

»Že dolgo raziskujemo, kaj naj bi bilo narobe s kavo, vendar nobena študija doslej tega ni potrdila. Ravno obratno, kofein ima lastnosti, ki ob zmernem pitju kave dodatno ščiti vaše ožilje, kava ima podobno preventivno vlogo kot teini v čaju. O pitju alkohola bi pa rekel samo tole: že Aristotel je vedel, da vino deluje protektivno na ožilje in da ne škoduje. Problem alkohola je torej prekomerno pitje, alkoholizem oziroma zasvojenost z njim.

Sol je velik problem, saj smo navajeni, da je okusna hrana slana. Dokler smo mladi, dosoljevanje ne predstavlja kakšnih težav, ko smo starejši, postane sol dodatno breme za telo. Starejši ljudje tudi izgubljajo občutek za slanost in si hrano dosoljujejo. Slana hrana je glavni generator povišanega tlaka v telesu; če je zgornji pritisk nad 135 mm/Hg, se pomembno poveča tveganje za bolezni srca in ožilja. To pogosto vidimo v praksi; ljudje proti hipertenziji jemljejo po tri, štiri, celo pet vrst zdravil. Samo z medikamenti povišanega krvnega tlaka ne moremo vedno ustrezno znižati. Že zmerna omejitev soli v prehrani lahko prepolovi število zdravil, ki jih rabimo za zdravljenje krvnega tlaka.«

Ali so ženske res bolj izpostavljene srčno žilnim boleznim?

»Načeloma ne, tako kot sta si moški in ženski spol porazdelila družbene in službene obremenitve, tako je tudi pogostnost javljanja srčno žilnih obolenj v obeh skupinah primerljiva, je pa umrljivost pri ženskah višja.«

Večkrat nas tišči v prsnem košu, pa se izkaže, da zaradi stresa. Kateri pa so simptomi, ki nas morajo skrbeti, če govoriva o grožnji srčnega infarkta?

»Zelo pogost znak je pojav kratkotrajne, nekaj minut trajajoče bolečine v predelu prsnice ob začetku fizične aktivnosti, tako imenovana Angina pectoris. Še bolj specifičen pokazatelj je, če se bolečina pojavi ob prehodu iz toplega v hladen prostor, bolečina pa seva še v vrat ali roko.«