Zakaj so domače naloge koristne? (1)

Domače naloge so za nekatere muka, za druge navada, za tretje razlog, da se prepirajo s starši in učitelji. Da so koristne, je že zdavnaj dokazano in navkljub nekaterim osamljenim trditvam, da bi lahko otroci živeli tudi brez njih, še vedno spadajo med šolske obveznosti. Če jih učitelji ne bi dajali, ali bi otroci odprli šolske torbe? Večina najbrž ne. Ker vsi otroci v šoli ne sledijo pouku, obstaja realna možnost, da znajo premalo. Zato je potrebno domače delo. Učenja je toliko več, kolikor manj slediš pouku. Vsakoletnih lukenj v znanju je še več, če ne delaš ne v šoli ne doma. Tako se sklene začarani krog neznanja, v katerem so običajno vsi bolj upehani in nezadovoljni kot otroci. Nekaterim je zares vseeno za znanje. Ampak to je že druga zgodba. Nenapisano pravilo, ki je prisotno v pedagoških krogih, pravi, da naj bi otrok posvetil deset minut učenju in domačim nalogam - na dan. Teh deset minut je seveda potrebno množiti s številom razreda, v katerem je. Tako imajo prvošolci deset minut, drugošolci dvajset minut, tretješolci pol ure in tako naprej do devetošolcev, ki imajo eno uro in pol učenja na dan. To je nekako povprečje, ki seveda dopušča minute dol ali gor. Je dokaj logično, saj se z leti povečuje število predmetov, obsežnost snovi in priprava na srednjo šolo. Ko se o navedenem času pogovarjamo s starši, so začudeni, saj njihovi otroci porabijo več časa za učenje. Za to obstaja več razlogov. Lahko da otroci ne delajo sproti svojih obveznosti in jih čaka še vse od prej. Poleg tega je njihov čas pogosto zelo neorganiziran in tako hitro zapolnijo tri ure s pisanjem domačih nalog. Vmes pridejo po sladoled, pobožajo mačka, odigrajo eno ali dve igrici na računalnik, gredo na stranišče, se prepirajo s starši, jamrajo, se pregovarjajo, telefonirajo sošolcu in še kaj … Torej je to zapravljanje časa in ne učenje. Če hočemo biti realni, potem merimo čas učenja in pisanja domačih nalog. Vse ostalo ne spada zraven.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 15. januar 2011 / 07:00

Merkur lahko končno koristi posojilo

Naklo - Kranjsko okrožno sodišče je ta teden Merkurju podalo soglasje za najem 35 milijonov evrov visokega sindiciranega likvidnostnega posojila bank. S tem denarjem bodo v Merku...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / nedelja, 16. februar 2020 / 22:29

Sezona gripe na vrhuncu, obolelih več starejših

Kranj – Število bolnikov z gripi podobno boleznijo v primarnem zdravstvu je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje v tednu do devetega februarja nekoliko upadlo, a je še vedno visoko....

Radovljica / nedelja, 16. februar 2020 / 22:29

O vplivu posta na zdravje

Radovljica – V radovljiški knjižnici bo v torek, 18. februarja, predavanje z naslovom Post, seme zdravja. Predavateljica Bilka Baloh, raziskovalka na področju hranoslovja, mentorica in svetovalka z...

Kronika / nedelja, 16. februar 2020 / 22:29

Vozila trčila zaradi hitrosti

Kranj – Kranjski policisti so v sredo popoldne na glavni cesti med Kranjem in Šenčurjem obravnavali naletno trčenje štirih vozil. Nesreča se je zgodila zaradi neprilagojene hitrosti voznice, ki je...

GG Plus / nedelja, 16. februar 2020 / 17:12

Konrad Pleiweiss in njegov pečat Kranju

Rodbina Pleiweissov je dolgo dajala poseben pečat Kranju. Med tistimi, ki so še posebej izstopali, je bil tudi trgovec Konrad Pleiweiss, ki se je rodil 16. februarja 1856 v Kranju kot peti otrok Va...

Zanimivosti / nedelja, 16. februar 2020 / 17:11

Smučanje po starem

Ste vedeli, da so letošnjo Zlato lisico zaradi pomanjkanja snega in prevelike toplote na mariborskem Pohorju nameravali prestaviti v Škofjo Loko. Ko je delegat Mednarodnega združenja srednjeveških...