Zakaj so domače naloge koristne? (1)

Domače naloge so za nekatere muka, za druge navada, za tretje razlog, da se prepirajo s starši in učitelji. Da so koristne, je že zdavnaj dokazano in navkljub nekaterim osamljenim trditvam, da bi lahko otroci živeli tudi brez njih, še vedno spadajo med šolske obveznosti. Če jih učitelji ne bi dajali, ali bi otroci odprli šolske torbe? Večina najbrž ne. Ker vsi otroci v šoli ne sledijo pouku, obstaja realna možnost, da znajo premalo. Zato je potrebno domače delo. Učenja je toliko več, kolikor manj slediš pouku. Vsakoletnih lukenj v znanju je še več, če ne delaš ne v šoli ne doma. Tako se sklene začarani krog neznanja, v katerem so običajno vsi bolj upehani in nezadovoljni kot otroci. Nekaterim je zares vseeno za znanje. Ampak to je že druga zgodba. Nenapisano pravilo, ki je prisotno v pedagoških krogih, pravi, da naj bi otrok posvetil deset minut učenju in domačim nalogam - na dan. Teh deset minut je seveda potrebno množiti s številom razreda, v katerem je. Tako imajo prvošolci deset minut, drugošolci dvajset minut, tretješolci pol ure in tako naprej do devetošolcev, ki imajo eno uro in pol učenja na dan. To je nekako povprečje, ki seveda dopušča minute dol ali gor. Je dokaj logično, saj se z leti povečuje število predmetov, obsežnost snovi in priprava na srednjo šolo. Ko se o navedenem času pogovarjamo s starši, so začudeni, saj njihovi otroci porabijo več časa za učenje. Za to obstaja več razlogov. Lahko da otroci ne delajo sproti svojih obveznosti in jih čaka še vse od prej. Poleg tega je njihov čas pogosto zelo neorganiziran in tako hitro zapolnijo tri ure s pisanjem domačih nalog. Vmes pridejo po sladoled, pobožajo mačka, odigrajo eno ali dve igrici na računalnik, gredo na stranišče, se prepirajo s starši, jamrajo, se pregovarjajo, telefonirajo sošolcu in še kaj … Torej je to zapravljanje časa in ne učenje. Če hočemo biti realni, potem merimo čas učenja in pisanja domačih nalog. Vse ostalo ne spada zraven.