Aljažev stolp v Loki

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 12. oktober 2009 / 06:00

V četrtek zvečer so v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki odprli razstavo Aljažev stolp. Seveda gre za maketo tega simbola slovenstva z vrha Triglava na gostujoči razstavi iz Gornjesavskega muzeja.

Tokrat pri Loškem muzeju gostuje Gornjesavski muzej Jesenice, saj gre za razstavo, ki je bila pred štirimi leti prvič na ogled v Liznjekovi hiši v Kranjski Gori ob 110-letnici postavitve stolpa, kasneje so z njo gostovali tudi v Izobraževalnem centru Štore in letos ob Dnevih evropske kulturne dediščine v Šlajmerjevem domu v Vratih. »O Aljaževem stolpu je bilo povedanega in napisanega že veliko. Vendar pa je vse to raznoliko gradivo razsuto v številnih publikacijah, knjigah, v mnogih letnikih Planinskega vestnika, vodniških knjižicah in vpisnih knjigah, zato je bil namen te razstave zbrati tudi čim več podatkov o stolpu na enem mestu,« ob razstavi razmišlja njena avtorica Eli Gradnik, kustodinja Gornjesavskega muzeja Jesenice in avtorica razstave. Eden od zanimivejših podatkov je na primer točen datum slavnostnega odprtja stolpa, zabaven je podatek, da je bila prva obiskovalka Aljaževega stolpa žena kleparskega mojstra Antona Belca iz Šentvida, ki je stolp izdelal in ga najprej provizorično sestavil že na prostoru pred domačo cerkvijo. Za demonstracijo je vanj stopila njegova Josipina, ki je tako postala prva obiskovalka, čeprav ni bila nikoli na Triglavu.

Razstava je zasnovana kronološko – od Aljaževega prvega vzpona na Triglav leta 1887, ko se mu porodi ideja o stolpu, prek načrta, ki ga je s kredo narisal kar na tla svoje sobe, do izvedbe in same postavitve, ko je šest krepkih nosačev dele stolpa v enem tednu znosilo na vrh Triglava, prek odprtja s šampanjcem in patronom, težav z Nemci, do preraščanja v simbol in svetinjo slovenskega naroda, kar je bil pravzaprav že ob postavitvi. Tako ob zadnjih prerekanjih o prestavitvi stolpa v muzej razmišlja tudi Gradnikova: »Stolp ima predvsem veliko simbolno in ne neke umetniške vrednosti. Zato original najbolj in edino pride do izraza na vrhu Triglava, kamor ga je namenil tudi Aljaž in s tem potrdil, da je Triglav slovenska gora.« Na tokratni razstavi je na ogled tudi maketa stolpa, štiri oljne slike Jožeta Trpina (po risbah Vilka Mazija), ki prikazujejo razglede s Triglava, prva vpisna knjiga iz stolpa iz leta 1895 ter 11 panojev, ki s tekstom in fotografijami podajajo zgodovino, informacije, zanimivosti o samem stolpu. Dva od teh panojev pa sta posvečena tudi drugemu delu in življenju Jakoba Aljaža. Republika Slovenija je leta 1999 stolp razglasila za kulturni in zgodovinski spomenik državnega pomena.