O Hrvaški na nasprotnih bregeh

Arbitražni sporazum o reševanju mejnega spora s Hrvaško je bil sicer strogo varovana tajnost, a že konec prejšnjega tedna se je kopija dokumenta o tem pojavila v javnosti. Vladajoča koalicija sporazum podpira, opozicija opozarja na pomanjkljivosti.

Ljubljana - Vladajoče stranke SD, DeSUS, LDS in Zares podpirajo arbitražni sporazum o reševanju mejnega spora s Hrvaško. SLS, SNS in SDS pa ocenjujejo, da sta bistveni pomanjkljivosti sporazuma časovni okvir, ker dopušča arbitražnemu sodišču predolg rok za razsodbo (tri leta), in premalo jasna formulacija o nalogi arbitražnega sodišča, ki mora določiti stik Slovenije z odprtim morjem.

Dva gorenjska poslanca, enega iz koalicijskih in drugega iz opozicijskih vrst, smo vprašali za mnenje o predlogu arbitražnega sporazuma. Jeseničan Tomaž Tom Mencinger (SD) je dejal: »Arbitražni sporazum o meji med Slovenijo in Hrvaško se mi zdi edino prava pot, da se razreši problem, ki že dolgo kali odnose med sosedama. Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da smo ta trenutek prišli najdlje pri rešitvi problema, odkar se je ta pojavil. Kar je sedaj dogovorjeno na ravni Evropske unije, je treba peljati naprej in pripeljati do razumne rešitve. Vladi zaupam, da svoje delo na tem področju odgovorno opravlja in dela v interesu naše države.« Na vprašanje o morebitnem referendumu pa je odgovoril, da je v sedanjih razmerah nepotreben in da je bilo mejno vprašanje Slovenije in Hrvaške že doslej prevečkrat izkoriščeno v politične namene. Omenil je ravnanje Joška Jorasa in ribičev v Piranskem zalivu. Pravi, da tudi ne verjame v uspeh referenduma.

Milenko Ziherl (SDS) iz Škofje Loke, ki je tudi podpredsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, pa je najprej komentiral dejstvo, da se je »super tajni dokument« o arbitražnem sporazumu, ki so ga minuli četrtek razdelili članom odbora, že naslednji dan pojavil na hrvaškem spletu, kar ocenjuje kot farso, češ da je bilo vse skupaj že naprej zmenjeno. O vsebini pa: »Rok za razsodbo se mi zdi absolutno predlog: eno leto za memorandum, tri leta za arbitražo, nato pa še pol leta za spremembo aktov … je preveč, saj bi to pomenilo, da bi bil dogovor sklenjen šele leta 2014. Ciljno leto za vstop Hrvaške v Evropsko unijo pa je leto 2011, kar pomeni, da bi Hrvaška vstopila, še preden bi imeli rešeno mejno vprašanje.« Ziherl navaja še več pomanjkljivosti, med največjimi dejstvo, da ni jasno definiran prost izhod na odprto morje. Pravi, da sedaj Slovenija na morju meji z Italijo, prav to pa si želi tudi Hrvaška. Ziherl še meni, da se s sporazumom nismo niti malo približali rešitvi, referendum pa lahko pomeni prenos odgovornosti. Pri tem je citiral predsednika svoje stranke Janeza Janšo, ki je dejal, da se lahko zgodi, da Slovenija ne bo imela rešene meje, Hrvaška pa ne bo prišla v Evropsko unijo. Sicer pa je kritičen tudi do delovanja matičnega parlamentarnega odbora, češ da je bilo letos več mesecev izgubljenih, ker so po odhodu Iva Vajgla med evropske poslance delali brez predsednika. Šele sedaj je bila za predsednico imenovana Janja Klasinc.