Prepaden mož z možici

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / ponedeljek, 12. oktober 2009 / 06:00

Lučki Dedec (2023 m) - Bab je v naših gorah ogromno; to smo že ugotovili, a tudi Dedci niso redki. Samo v Kamniško-Savinjskih Alpah so vsaj trije: Kamniški, Kranjski in ta, ki ga bomo obiskali danes.

Kamniško-Savinjske Alpe presenetijo obiskovalca na vsakem koraku. Njihov videz v človeku buri domišljijo, obenem pa imajo tudi zanimiva imena. Številnim Babam so se pridružili tudi Dedci. Kamniškega smo že obiskali, Kranjski, ki stoji kot pomol ob Konju, je skoraj nedosegljiv, ker je močno poraščen z rušjem, za vzpon prav udoben, čeprav nanj ne vodijo označene poti, pa je naš današnji cilj. Lučki Dedec.

Če se na goro podamo iz gorenjske oz. kamniške strani, je pot precej dolga, zato si bomo za vzpon raje izbrali dolino Podvolovjek in malo raziskali tudi ta konec Slovenije. Skozi Kamnik se zapeljemo proti prelazu Černivec, malo pod vrhom se levo odcepi cesta do Volovjeka oz. Kranjskega raka. Spustimo se na Savinjsko stran in v drugem večjem, očitnem razpotju zavijemo levo proti Povežaku. Cesta je asfaltirana še približno tri kilometre, nato sledi udoben makadam, ki nas pripelje nad kmetijo Planinšek. Križišča so označena in sledimo markacijam za planino Podvežak. Tik pod planino je urejeno parkirišče, kjer parkiramo. Makadama je sedem kilometrov. Sledimo markacijam, ki nas v desetih minutah pripeljejo do planine, s katere je lep razgled proti Lepenatki in Rogatcu. Nad planino se pot postavi pokonci, se strmo dvigne in sčasoma povsem položi. Prečimo stranski rob Deske, ko dosežemo travnato ravnico, kjer vas v poletnih mesecih lahko pozdravi kakšna glava govedi. Pot zavije rahlo desno in se ponovno strmo dvigne skozi ruševje. Prečimo ogrado, z desne pa se priključi pot s planine Vodole. Malenkost višje je Inkretov studenec, umaknjen s poti in ob vrnitvi, če nam bo zmanjkalo vode, bo več kot dobrodošel. Pot se znova položi in nas popelje pod strma in pozimi plazovita pobočja Tolstega vrha, na kar nas opozorijo tudi številne spominske plošče. Sledi razpotje: desno proti Molički planini, levo proti Korošici. Krenemo levo in se po kraškem svetu Dleskovške planote povzpnemo do Sedelca, 1900 m. Kocbekov dom na Korošici vidimo pred seboj, na njegovi levi pa naš današnji cilj. Dom obidemo po levi strani in prečimo melišče po dobro vidni stezici, nad katero se pne severna stena Lučkega Dedca. Neoznačeni stezi preko melišča sledimo, vse dokler se na naši levi strani ne pojavi travnik. Skromna grapa, poraščena s travo, nas kar vabi, da zagrizemo vanjo. Previdnost je potrebna predvsem po dežju, saj je trava lahko zahrbtno spolzka. Ko pridemo na greben, se desno odcepi potka do Vežic, mi pa nadaljujemo levo in se tudi držimo bolj levo, dokler ne dosežemo prepadnega vrha, ki ga označuje ogromen možic. Razgled na Korošico globoko pod nami je veličasten, ravno tako tudi na njeno hišno goro Ojstrico.

Z vrha Lučkega Dedca nas bodo do sedla Prag vodili številni možici. Pot je namreč neoznačena. Kraški svet je zahrbten in nevaren, zato dosledno sledimo možicem. Ko vidimo prvega, že gledamo naprej, kje je naslednji. Pot nas pripelje na markirano pot s sedla Presedljaj.

Spustimo se do Korošice, se pri Mojci v planinskem domu okrepčamo, nato pa zaokrožimo turo. Dvignemo se do Sedelca, s katerega smo se ob prihodu spustili, in na drugem razpotju zavijemo levo proti Molički planini, kamor nas usmeri tudi smerokaz. Izgubimo kar nekaj višinskih metrov. Na naši levi so čudoviti skalni skladi, neverjetno zaviti, naloženi en na drugega. Če bomo oprezni, bomo sledili smerokazu do kapelice na Molički peči, ki tik pred gostimi borovci zavije levo. Pod kapelico je tudi koča. Od koče se povzpnemo v smeri proti Lučam čez sedlo Prag do markirane poti, pod plazovitimi severo-vzhodnimi ostenji Tolstega vrha. Do jeklenega konjička nas čaka še slaba ura hoje. Za nami je še en čudovit dan!

Nadmorska višina: 2023 m

Višinska razlika: 459 m

Trajanje: 6 ur

Zahtevnost: 4 zvezdice