Na opečeno kožo ne dajemo mazil

Najpogostejše poškodbe pri požaru so opekline na koži, pa tudi zadušitve zaradi vdihovanja plinov, ki se sproščajo ob gorenju. Opeklino hladimo s tekočo vodo, ki naj ima med osem in triindvajset stopinj.

»Eden izmed najbolj nevarnih plinov je ogljikov monoksid, ker nas z ničimer ne opozarja na prisotnost (nima vonja), izpodriva pa kisik iz rdečih krvničk in s tem posredno povzroči zadušitev. Najbolj pomembno je, da v stanovanje, v katerem gori, ne hodimo nazaj po denar, dokumente, ker je to lahko usodno. Tudi mokra krpa pred usti je zaščita samo pred dimom, plinov pa ne zadrži,« pravi Lili Gantar Žura, dr. med., direktorica Zdravstvenega doma Kranj.

Opekline so treh stopenj, sogovornica razloži: »Pri prvi stopnji je poškodovana samo povrhnja plast kože, pojavi se rdečina na koži, bolečina, pekoč občutek na mestu opekline. Opeklino hladimo s tekočo vodo, ki naj ima med osem in triindvajset stopinj. Če v bližini ni tekoče vode, opeklino zavijemo z obkladkom in gremo v dežurno ambulanto. Opeklin ne hladimo z ledom in ne dajemo mazil na kožo. Če so opekline prve stopnje na večji površini telesa, moramo še posebej pri otroku paziti, da ga ne ohlajamo predlogo časa, da ne pride do podhladitve. Enako velja za obsežne opekline pri odraslih.«

Opekline druge stopnje prodrejo nekoliko globlje v kožo. »Koža na mestu opekline se bo obnovila, bo pa ostala brazgotinasta. Za prvo pomoč pri opeklinah druge stopnje veljajo enaka navodila kot pri opeklinah prve stopnje. Mehurjev, ki se lahko pojavijo pri drugi stopnji, doma ne prediramo zaradi sterilnosti. Tretja stopnja pa je najhujša oblika opeklin, ker prizadene vse strukture kože. Po videzu je opeklina belkasta, praviloma ne čutimo bolečine, ker so uničeni živčni končiči za bolečino. Tudi v tem primeru s prvo pomočjo ravnamo enako kot pri ostalih vrstah opeklin, iz zdravstvene ambulante pa takega bolnika napotimo v urgentno ambulanto. Če so se oblačila prilepila na kožo, jih ne trgamo, ampak samo obstrižemo. Mazila za vse opekline pa pridejo na vrsto v kasnejši fazi, takrat, ko se že celijo in vedno se o njih posvetujte z vašim izbranim zdravnikom,« svetuje Lili Gantar Žura.

Najbolj pomembna je lastna varnost, kot je bilo povedano že uvodoma, zato ne tečemo brezglavo nazaj v goreče stanovanje po dragocenosti. »Če pa se nam zdi to nujno potrebno iz določenega razloga, zadržimo dih ob vstopu v stanovanje in odidemo ven, ko ne moremo več držati diha, nikakor pa ne vdihujemo v prostoru, kjer gori.

Če človek leži na tleh pred stanovanjem in ugotovimo, da diha, se premika, kašlja, se pa ne odziva na naša vprašanja, ga damo v položaj za nezavestnega. Takšnega, ki ne diha, se ne premika, mu najverjetneje ne bije srce, pa je potrebno oživljati. Če se upamo in znamo, mu dajemo masažo srca in umetno dihanje v razmerju 30:2. Če pa iz kakršnegakoli razloga ne želimo izvajati umetnega dihanja, potem je najbolje, da poškodovancu nudimo samo masažo srca s frekvenco 100/min. S tem lahko rešimo marsikatero življenje, ki je brez tega izgubljeno. Pomembno dejstvo je, da z vsako minuto brez oživljanja zelo narašča odstotek umrljivosti in imajo poškodovanci zelo malo možnosti preživetja. Možgani imajo brez oživljanja rezervo le štiri minute,« zaključi zdravnica. V vsakem primeru pa čim prej pokličemo na številko 112 in natančno opišemo, kaj se je zgodilo in kje je kraj dogodka in ne pozabimo pustiti svoje telefonske številke, da se z nami lahko ponovno povežejo …