Zdravi na delovnem mestu

Posvet v Kranju je bil namenjen predstavitvi gibanja zdravstvenega absentizma v Sloveniji in na Gorenjskem, promociji zdravja v delovnem okolju ter predstavitvi primerov dobre prakse v nekaterih delovnih organizacijah.

Kranj – Strokovni posvet v prostorih Zavarovalnice Triglav sta v sredo pripravila Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica za Gorenjsko, in Območna enota (OE) Kranj Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). »Slovenija ima v povprečju na zaposlenega med državami Evropske unije največ dni odsotnosti iz zdravstvenih razlogov. Stroški delodajalcev in zavarovalnice zaradi zdravstvenega absentizma so ocenjeni na 750 do osemsto milijonov evrov na leto. V Sloveniji smo junija imeli 4,15-odstotno odsotnost z dela, na Gorenjskem pa je bila najnižja v Sloveniji, 3,73-odstotna. Največ bolniških odsotnostih po dnevih je zaradi kostno mišičnih bolečin, poškodb zunaj dela, bolezni respiratornega sistema, sledijo poškodbe pri delu, duševna obolenja in izostanki zaradi nosečnosti. Prav o slednjem se bo treba več pogovarjati, saj ženska ni bolna, če je noseča, razen če ima seveda težave. V zadnjem času naraščajo kronične bolezni, ki so posledica nezdravega življenjskega sloga, s tem so povezane tudi rakave bolezni, kostno mišična obolenja, osteoporoza …,« je povedala Karmen Janša, dr. med., vodja oddelka za nadzor na OE Kranj ZZZS, in dodala, da je za zmanjševanje zdravstvenega absentizma nujno treba spremeniti odnos do dela.

Kot je povedala Branka Strniša, vodja službe za razvoj kadrov in izobraževanje v Iskratelu, je v podjetju zdravstveni absentizem dosti pod slovenskim povprečjem in se z njim ni bilo treba sistematično ukvarjati, vendar pa izvajajo številne spodbude za zaposlene, kot so zanimivo in ustvarjalno delovno okolje, možnost kariernega kroženja znotraj podjetja in izobraževanja, sofinancirajo športno rekreativne in kulturne dejavnosti, na voljo imajo počitniške kapacitete, imajo lastno restavracijo, pripravljajo bonton obnašanja, za ugodno mikroklimo v podjetju pa zaposlene spodbujajo k druženju … Da je to vsekakor koristno, poudari Strniševa: »Če je v podjetju slaba mikroklima, se produktivnost zniža tudi za dvajset do trideset odstotkov.«

V Bolnišnici Golnik stopnjo zdravstvenega absentizma počasi znižujejo, še vedno pa je kar precej nad slovenskim povprečjem, kar pomočnica direktorja za področje razvoja ljudi pri delu Romana Martinčič pripisuje dejstvu, da gre za mlad, pretežno ženski kolektiv, v katerem imajo veliko bodočih mamic. Bolnišnica Golnik ima sicer status družini prijaznega podjetja, eden od desetih ukrepov družini prijazne politike je otroški časovni bonus, kar pomeni, da zaposlenim, ki imajo majhne otroke (šolarje od prvega do četrtega razreda ali pa otroke, ki jih uvajajo v vrtec) omogočajo dodatne dneve plačanega dopusta.

Spomladi je bil posvet na temo zdravstvenega absentizma v Ljubljani, pred dnevi v Kranju. Na obeh pa smo pogrešali tudi predstavnike delavcev, ki bi iz svojega zornega kota razložili, zakaj so zaposleni v Sloveniji tako pogosto na bolniški. Na podlagi tega, kar smo slišali, nikakor ne zaradi lenobe.