Muzejska soba Ajdna
V Čopovi hiši v Žirovnici so odprli Muzejsko sobo Ajdna, v kateri je na ogled več originalnih in nekaj kopij predmetov, najdenih na Ajdni, okrog njih pa so spletli zgodbo o življenju naših prednikov v tej skrivnostni naselbini. Osrednji del razstave je hologram znamenite ptice z Ajdne.
Na Ajdni naj bi živelo največ 150 ljudi, najverjetneje okoličanov iz vasi pod Stolom. Naselje je obsegalo okrog dvajset preprostih hiš in cerkev. Zapisov o življenju na Ajdni ni, zato o življenju v naselju sklepajo zgolj iz arheoloških odkritij. Najdbe železarskih izdelkov pričajo, da so se Ajdenci ukvarjali tudi s kovaštvom oziroma železarstvom, ki je še danes značilno za ta del Gorenjske.
V začetku oktobra je minilo natanko štirideset let od odkritja arheološkega najdišča Ajdna nad Potoki. To še vedno skrivnostno naselje so arheologi v zadnjih štirih desetletjih skušali čim bolj raziskati, kar so našli, pa je odslej še za korak bolje predstavljeno javnosti. V Čopovi rojstni hiši v Žirovnici so namreč odprli Muzejsko sobo Ajdna, v kateri je na ogled več originalnih predmetov, najdenih na Ajdni, in nekaj kopij predmetov, ki jih sicer hranijo v sklopu stalne razstave v Gorenjskem muzeju v Kranju. Posebej zanimiv je osrednji del razstave, to je hologram ptice z Ajdne, ki je bila sicer najdena kot bronasta zaponka za obleko. Okrog predmetov so avtorji razstave, ki jih je vodila ddr. Verena Perko, spletli zgodbo o tem, kako je Ajdna nastala in kakšno je bilo življenje naših prednikov na njej. Kako je bila videti Ajdna in kako so ljudje na njej živeli? To še zmeraj ni povsem jasno, zato je prav vsak košček, ki so ga našli na Ajdni, silno dragocen in je pomagal osvetliti košček preteklosti, je poudarila ddr. Perkova.
Izkopavanja na Ajdni so začeli leta 1976, ko je skupina arheologov, ki jih je vodil Andrej Valič, naredila prvo sondo. Ta je bila prazna, a arheologi, med katerimi je bil tudi takrat mladi diplomant Milan Sagadin, niso odnehali. Z drugo sondo so zadeli vogal cerkve in dr. Sagadin se danes spominja svojega takratnega vzklika: »Imamo cerkev!« S tretjo sondo, ki so jo naredili 8. oktobra v hudem dežju, pa so naleteli na oltar in duhovniško klop in postalo je jasno, za kako pomembno odkritje je šlo. Stekla so dela, ki so bila po besedah dr. Sagadina zelo prijetna, zlasti strokovna izkopavanja, manj prijetno pa je bilo iskanje financ. Arheologi so na Ajdni delali do leta 2004, ko je začelo primanjkovati denarja, zaradi česar so se dela ustavila. »V teh štiridesetih letih je Ajdna stopila v zavest Slovencev, muzejska soba pa je tudi prvi konkreten korak, da bo stopila v dolino, med ljudi,« je dejal dr. Sagadin, ki se bo prihodnje leto upokojil, vseh štirideset let svoje delovne dobe pa je, od začetka do konca, delal na Ajdni in z Ajdno. Ob tem je izpostavil tudi vlogo domačina, pokojnega Janeza Meterca, ki je bil nepogrešljiv sodelavec pri raziskovanju Ajdne, njegova materialna dediščina pa še čaka na razstavo ...
Zadovoljstvo, da bo Ajdna, ki je bila ves čas kar nekako zapostavljena, z muzejsko sobo bolje predstavljena javnosti, je izrazil župan občine Žirovnica Leopold Pogačar. V Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica, ki upravlja muzejsko sobo, pa si po besedah direktorja Matjaža Komana želijo, da bi si sobo ogledalo čim več ljudi, zlasti šolarjev in mladine.