Vodja muzeološke postavitve razstave ddr. Verena Perko in vodja konservatorskih del na Ajdni dr. Milan Sagadin / Foto: Gorazd Kavčič

Muzejska soba Ajdna

V Čopovi hiši v Žirovnici so odprli Muzejsko sobo Ajdna, v kateri je na ogled več originalnih in nekaj kopij predmetov, najdenih na Ajdni, okrog njih pa so spletli zgodbo o življenju naših prednikov v tej skrivnostni naselbini. Osrednji del razstave je hologram znamenite ptice z Ajdne.

Na Ajdni naj bi živelo največ 150 ljudi, najverjetneje okoličanov iz vasi pod Stolom. Naselje je obsegalo okrog dvajset preprostih hiš in cerkev. Zapisov o življenju na Ajdni ni, zato o življenju v naselju sklepajo zgolj iz arheoloških odkritij. Najdbe železarskih izdelkov pričajo, da so se Ajdenci ukvarjali tudi s kovaštvom oziroma železarstvom, ki je še danes značilno za ta del Gorenjske.

V začetku oktobra je minilo natanko štirideset let od odkritja arheološkega najdišča Ajdna nad Potoki. To še vedno skrivnostno naselje so arheologi v zadnjih štirih desetletjih skušali čim bolj raziskati, kar so našli, pa je odslej še za korak bolje predstavljeno javnosti. V Čopovi rojstni hiši v Žirovnici so namreč odprli Muzejsko sobo Ajdna, v kateri je na ogled več originalnih predmetov, najdenih na Ajdni, in nekaj kopij predmetov, ki jih sicer hranijo v sklopu stalne razstave v Gorenjskem muzeju v Kranju. Posebej zanimiv je osrednji del razstave, to je hologram ptice z Ajdne, ki je bila sicer najdena kot bronasta zaponka za obleko. Okrog predmetov so avtorji razstave, ki jih je vodila ddr. Verena Perko, spletli zgodbo o tem, kako je Ajdna nastala in kakšno je bilo življenje naših prednikov na njej. Kako je bila videti Ajdna in kako so ljudje na njej živeli? To še zmeraj ni povsem jasno, zato je prav vsak košček, ki so ga našli na Ajdni, silno dragocen in je pomagal osvetliti košček preteklosti, je poudarila ddr. Perkova.

Izkopavanja na Ajdni so začeli leta 1976, ko je skupina arheologov, ki jih je vodil Andrej Valič, naredila prvo sondo. Ta je bila prazna, a arheologi, med katerimi je bil tudi takrat mladi diplomant Milan Sagadin, niso odnehali. Z drugo sondo so zadeli vogal cerkve in dr. Sagadin se danes spominja svojega takratnega vzklika: »Imamo cerkev!« S tretjo sondo, ki so jo naredili 8. oktobra v hudem dežju, pa so naleteli na oltar in duhovniško klop in postalo je jasno, za kako pomembno odkritje je šlo. Stekla so dela, ki so bila po besedah dr. Sagadina zelo prijetna, zlasti strokovna izkopavanja, manj prijetno pa je bilo iskanje financ. Arheologi so na Ajdni delali do leta 2004, ko je začelo primanjkovati denarja, zaradi česar so se dela ustavila. »V teh štiridesetih letih je Ajdna stopila v zavest Slovencev, muzejska soba pa je tudi prvi konkreten korak, da bo stopila v dolino, med ljudi,« je dejal dr. Sagadin, ki se bo prihodnje leto upokojil, vseh štirideset let svoje delovne dobe pa je, od začetka do konca, delal na Ajdni in z Ajdno. Ob tem je izpostavil tudi vlogo domačina, pokojnega Janeza Meterca, ki je bil nepogrešljiv sodelavec pri raziskovanju Ajdne, njegova materialna dediščina pa še čaka na razstavo ...

Zadovoljstvo, da bo Ajdna, ki je bila ves čas kar nekako zapostavljena, z muzejsko sobo bolje predstavljena javnosti, je izrazil župan občine Žirovnica Leopold Pogačar. V Zavodu za turizem in kulturo Žirovnica, ki upravlja muzejsko sobo, pa si po besedah direktorja Matjaža Komana želijo, da bi si sobo ogledalo čim več ljudi, zlasti šolarjev in mladine.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / sreda, 6. maj 2020 / 11:28

Blizu so ji jutra

Saša Zadnik je Ločanka, radijka, ki se je večina spominja še iz časov, ko je bila nepogrešljivi del ekipe takratnega Radia Belvi v Kranju, danes ji lahko prisluhnete na frekvencah jeseniškega Radia Tr...

Objavljeno na isti dan


Radovljica / torek, 25. december 2007 / 07:00

Gradnja avtoceste poteka po načrtu

Radovljica - Gradnja deset kilometrov dolgega odseka avtoceste od Peračice do Vrbe poteka po načrtu in bo predvidoma končana novembra prihodnje leto. Kot so sporočili iz družbe z...

Bled / torek, 25. december 2007 / 07:00

Na Bledu pripravljeni na delitev, v Gorjah ne

Ker mineva leto dni od odcepitve KS Gorje od občine Bled in začetka dela samostojne občine Gorje, so na Bledu prepričani, da je skrajni čas, da razdelijo tudi premoženje.

Gorenjska / torek, 25. december 2007 / 07:00

Brez zasneževanja še ni smuke

Največ novosti na gorenjskih smučiščih je na Voglu in v Kranjski Gori, nove štirisedežnice pa še čakajo na obratovalno dovoljenje in predvsem na sneg.

Bled / torek, 25. december 2007 / 07:00

Letna razstava "triglavcev"

Bled - V upravni stavbi Triglavskega narodnega parka na Bledu je na ogled razstava članov Foto kluba Triglavski park. Klub, v katerem trenutno deluje 44 fotografov, je bil ustano...

Prosti čas / torek, 25. december 2007 / 07:00

Biatlonska grajska pojedina

Konec tedna je bil kombinacija mirnega in lagodnega z divjim in športnim, večerja z biatlonci pa grajska pojedina. Najbolj pogosto uporabljeno ime je bilo tokrat Peter.