Cel obrazec za vinjeto

Nekoč smo švercali iz Romunije, zdaj pa rabimo vize in ostale pič... ma..."

»Izvinite, moja greška. Znao sam, da čete se vratiti,« je povedal mladi receptor, ko smo se po petih minutah vrnili po potne liste, ki nam jih je pozabil vrniti ob odjavi iz motela. Oooo, motel je bil prav fin, novogradnja izdelana precej »šlampasto«, kot recimo včasih Zastavini jugoti in stoenke. Glavno luč v sobi smo prižgali samo enkrat, v nadaljevanju pa so svetlobo dajale le še lučke z nočnih omaric. Sicer pa je treba pohvaliti prijazno osebje, dobro hrano in ugodne cene. Še zadnjič napolnim srbski bencin in hkrati delavca na bencinski vprašam, ali je mogoče še kje v Vršcu zamenjati kaj denarja v romunske leie (tako na šverc) in kupiti vinjete, ki so potrebne po romunskih cestah. Pa mi tip kakih petintridesetih let pove, da nima pojma o tem, da v Romuniji (ta je oddaljena od Vršca le kakih 20 kilometrov) ni bil že deset let. Včasih se je splačalo po nakupih v Temišvar, cvetel je kontrabant z bencinom, danes pa je za Romunijo, ki je za razliko od Srbije v Evropski skupnosti, potrebno imeti »vizo in ostale pič.. ma…«, kot se je duhovito izrazil sogovornik. O.K. bomo vse opravili na oni strani.

Srbski carinik nam je zaželel »sretan put« in nam dal par navodil, kako v Romuniji. »Predvsem vozi po pravilih, sicer te zna drago stati,« mi je razložil. Na romunski strani so nas pozdravile dotrajane stavbe in kakšen nov »evropski« kontejner, na meji sta se nas »lotila« policajka in carinik. Slednji je znal nekoliko srbsko in ga je bolj zanimal spaček kot vse ostalo. Vinjeto, da lahko kupim sto metrov nazaj v nekem kontejnerju, kjer je pisarna. Avto naj pustim kar tam na voznem pasu mejnega prehoda. V kontejnerju pa živ socializem. Očija, zrelega za penzion sem zmotil ravno pri malici in ko sem se v drugo vrnil s prometnim dovoljenjem, mi je zdolgočaseno le napisal celostranski obrazec in prodal vinjeto za 4 evre. (prihodnjič: Menjava, da te kap)