Močvirski oslad proti vročici

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Močvirski oslad nabiramo junija in julija, ko šele začne cveteti. Posušimo ga in shranimo. Lahko nam bo prišel še kako prav - z osladovim čajem lahko med drugim znižamo telesno temperaturo pri vročici in zmanjšujemo bolečine. Pripomore tudi k pospešenemu izločanju vode in toksinov pri debelosti in celulitu. Zatorej si njegovo kuro privoščimo, še preden bomo skočili v kopalke.

Močvirski oslad (Filipendula ulmaria) poznamo pod različnimi imeni. Nekateri mu rečejo brestovolistni oslad ali brestovolistna sračica, pa tudi divje latje, gomoljasti oslad, travniški oslad, kaška sv. Ivana, medvedovo latje, medvejka … Zanimivo je zlasti njegovo ime sračica, ki naj bi nakazovalo njegovo zdravilnost pri prebavnih motnjah.

Kraljuje na vlažnih bregovih

Ko se poleti sprehajamo po vlažnih travnikih, ob robovih jarkov in bregovih rek, nas pritegne prijeten in zelo nežen vonj po medu, ki se širi iz metličastih socvetij močvirskega oslada. Socvetje nabiramo, preden se drobni snežno beli cvetovi čisto odprejo. Sušimo jih hitro, da ne porjavijo, in jih shranimo v dobro zaprtih posodah. Nabiramo lahko tudi cvetočo zel, a le zgornji del rastline. Močvirski oslad si lahko posadimo tudi na domačem vrtu. Zagotoviti mu moramo le veliko vlage in malo sence.

Poročna zel

Močvirski oslad se v zdravilne namene uporablja šele od 17. stoletja. Takrat je čez noč zaslovel kot zdravilo proti rdečkam, noricam, griži, zločestim vročicam, driski, bljuvanju krvi, hemoroidom. V 19. stoletju so spisku dodali še protin, želodčne bolečine, rane, slabosti, omotico, migreno in težave v menopavzi. Plodna tla je našel zlasti v španskem in italijanskem ljudskem zdravilstvu, kjer ga še danes uporabljajo kot čaj za potenje pri povišani telesni temperaturi in gripoznih obolenjih ter kot mazilo pri revmatičnih težavah. Oslad je bil zelo ljub kraljici Elizabeti I. Pravijo, da ga je najraje raztresla po tleh, njegov nežni vonj pa je razveseljeval njeno srce. Svoj čas naj bi ob porokah z njim potresli cerkvena tla in ga vpletali v venčke nevest, zato se ga je ponekod prijelo ime poročna zel.

Po sestavinah podoben aspirinu

Leta 1838 so odkrili, da osladovi cvetni popki, podobno kot vrbova ali skorja topola, vsebujejo salicilno kislino, ki so jo pozneje sintetizirali za pridobivanje aspirina. Z osladom zatorej uspešno uničujemo mikrobe, zaviramo vnetja, blažimo bolečine, znižujemo telesno temperaturo pri vročici in spodbujamo potenje. Po njem sezimo pri glavobolu in težavah z želodcem. Močvirski oslad slovi zlasti po svojem diuretičnem učinku, zato se priporoča pri zastajanju vode v telesu in pri ledvičnih težavah. Kdor ima težave z edemi, mišičnim ali sklepnim revmatizmom, protinom, ledvično koliko, sečnimi kamni ipd, naj torej poleti ne pozabi poskrbeti za zalogo osladovih cvetočih poganjkov. Maurice Messegue meni, da oslad pospešuje izločanje vode in toksinov pri debelosti in celulitu, tembolj, ker hkrati spodbuja tudi potenje. Zaradi slednjega je tudi odlično zdravilo proti vročičnim in infekcijskim boleznim, posebno še proti škrlatinki, noricam in rdečkam. Poleg tega je izjemno učinkovito sredstvo pri prehladih in gripoznih obolenjih, ki so velikokrat povezana z glavobolom.

Dve do tri skodelice čaja …

Ko pripravljamo čaj iz oslada, se odločimo za poparek: eno do dve žlički posušenih cvetočih poganjkov poparimo s skodelico vrele vode, pustimo stati deset do petnajst minut, precedimo in pijemo po dve do tri skodelice čaja na dan. Osladove cvetove lahko s pridom uporabimo tudi v kulinariki. Marmeladam in vloženemu sadju dajejo blag priokus mandljev, z njimi lahko odišavimo tudi medice in vina. Osladovi listi pa bodo bržkone izboljšali okus vašim juham.