Slovenski pogoj: Določena meja

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Splošno / sreda, 16. september 2009 / 06:00

V Zagrebu hvalijo dogovor o reševanju mejnega vprašanja med Slovenijo in Hrvaško, v Sloveniji pa je manj navdušenja, še posebej glede nejasnega roka določitve poteka državne meje.

Celovec – Za mnenje o dogovoru predsednice hrvaške vlade Jadranke Kosor in predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, ki sta ga sklenila v petek v Ljubljani, in o trdnosti obljub hrvaške strani smo v nedeljo v Celovcu na proslavi Narodnega sveta koroških Slovencev na Koroškem vprašali tudi tri slovenske poslance v Evropskem parlamentu: Jelka Kacina, Iva Vajgla in Lojzeta Peterleta.

Jelko Kacin: »Gre za pismo, ki ga je podpisala hrvaška premierka, in zato je ključno vprašanje, ali bodo hrvaške politične elite svojo premierko podprle in dale težo temu pismu ali pa jo bodo pustile na suhem kot nekoč Ivico Račana. Po osmih letih si vzamem pravico, da kot evropski poslanec, ki je zvest navijač širitve Evropske unije, pozovem hrvaške politične stranke k podpori Jadranke Kosor, saj je bil njen prihod v Ljubljano izjemno pogumno dejanje. Ne gre zato, kaj kdo dobi ali izgubi. Izgubiti ne smemo nič, pridobiti pa moramo nadaljevanje procesa širitve Evropske unije. Hrvaška stran ima odgovor na vprašanje, ali se bo Evropska unija širila proti jugovzhodu Evrope ali na sever Evrope. Sedaj kaže, da je Islandija daleč pred njo. Kot nekdanji predsednik odbora državnega zbora za zunanjo politiko pa mislim, da naš odbor ne more dati soglasja k temu dogovoru, če ga pred tem ne bodo s prepričljivo večino potrdili v zakonodajni veji hrvaške oblasti v saboru v odboru za zunanjo politiko.«

Ivo Vajgl: »Sam sporazum je dober, ker je vrnil vzdušje, kakršnega si je treba želeti med sosedi, med katerimi so resna odprta vprašanja in je nujno vzpostaviti medsebojno zaupanje in spoštovanje interesov ter stalen dialog. Sedaj se je treba začeti pogovarjati, na kakšen način bomo rešili odprta vprašanja, predvsem problem meje. Po mojem mnenju je treba problem meje rešiti pred hrvaškim vstopom v Evropsko unijo, kar Evropa tudi pričakuje. Prav težava z mejo med Slovenijo in Hrvaško je opozorila Evropo, kaj se ji obeta, ko bodo začele vstopati še druge države jugovzhodne Evrope, ki tudi nimajo rešenih medsebojnih mejnih vprašanj. Slovenska politika je zavezana, da takoj začne pogajanja na točki, na kateri je junija Hrvaška izstopila iz Rehnovega procesa. Takrat je bilo načrtovano, da mora Slovenija po načelu pravičnosti uresničiti svoj strateški cilj: dostop do odprtega morja.«

Lojze Peterle: »Če sta se dva predsednika vlad dogovorila za celotno zgodbo, potem to pozdravljam. Če pa je bilo več propagande kot pa vsebine, potem me skrbi. Rad bi zagotovila, da bodo uresničeni naši nacionalni interesi. Teh zagotovil še nimam, zato me skrbi. Skeptik sem tudi zaradi različnih izjav predsednika vlade in zunanjega ministra in mi ni jasno, ali so Slovenci vztrajali, da mora biti mejno vprašanje rešeno pred vstopom Hrvaške v EU, ali ne. Mislim, da mora biti meja določena pred hrvaškim članstvom. To je evropska formula, za katero sem glasoval v Evropskem parlamentu. V stališču evropske komisije je pisalo, da je treba problem meje rešiti že med vstopanjem Hrvaške v unijo.«