Po letu dni: nobenih težav

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / / 06:00

Družina iz Poljanske doline je pred dobrim letom postavila malo sončno (sledilno) elektrarno. Po letu dni: nobenih neprijetnosti ali težav.

Pred tednom smo obiskali družino v Poljanski dolini (zaradi znane slovenske nevoščljivosti želijo ostati neimenovani), ki so pred dobrim letom postavili in konec julija lani tudi zagnali sončno elektrarno. »Najprej sva želela postaviti malo hidroelektrarno, vendar sva kasneje na podlagi izkušenj enega od lastnikov sončne elektrarne in po tehtnem razmisleku zgradila sledilno sončno elektrarno z 9,4 kilovata nazivne moči,« odločitev opišeta glavi družine.

Po dobrem letu obratovanja sta zelo zadovoljna, saj nista imela nobenih sitnosti, saj »elektrarna le stoji in dela«. Tudi pozimi ni bilo nikakršnih težav, saj so takrat paneli postavljeni bolj pokončno in sneg sam spolzi na tla. Skupno imata postavljenih 40 modulov, po osem na vsakem stebru, ali 9,4 kilovata nazivne moči. V letu dni je družina na ta način proizvedla 12 tisoč kilovatnih ur električne energije. »Če imaš denar, je postavitev takšne elektrarne ekonomična. Ker smo na podeželju, smo polovico investicije (30 tisoč evrov) pridobili iz agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, vendar je treba opozoriti, da imamo zaradi nepovratnih sredstev sedaj nižjo premijo na proizvedeno električno energijo,« razložita.

Za sledilno elektrarno na stebrih, večina jih je postavljenih na streho, sta se odločila zaradi slabe strehe na starejši hiši, ki bi jo morali pred tem zamenjati, hkrati pa je pri sledilni sončni elektrarni izkoristek okoli 20 odstotkov boljši kot pri strešnih sončnih elektrarnah. »Postavljena mora biti na zazidljivem zemljišču, kar je škoda, saj tudi sedaj trava v tem delu normalno uspeva in normalno kosimo. Bolj smiselna postavitev bi bila na travniku,« pravita kmetovalca, ki imata proizvodnjo električne energije urejeno kot dopolnilno dejavnost. Po njunih načrtih naj bi se investicija v takšno sončno elektrarno povrnila v približno sedmih letih, zaradi nižje premije morda v desetih. Če bi jo postavila na streho, najbrž šele v dvanajstih letih. »Morda je država prav zato višje premije namenila lastnikom strešnih sončnih elektrarn,« razmišljata.

Ob investicijah v sončne elektrarne se vedno pojavi dvom, ali je Gorenjska (in Poljanska dolina) primerna za pridobivanje električne energije s pomočjo sonca. »Na Primorskem je res bolj sončno kot pri nas, vendar je hkrati prevroče in se elektrarna pregreva. Urediti bi morali hlajenje, kar pa je dodatni začetni strošek. Tudi pri nas je bilo poleti kar 45 stopinj Celzija, kar ni v redu, optimalno je spomladi, ko je močna osvetljenost, od spodaj pa se moduli še hladijo,« razložita sogovornika. Po dobrem letu obratovanja vesta, da sta bila najboljša meseca marec in april, čeprav je bilo zelo malo sončnega vremena, zato trdita, da je Gorenjska idealna za postavitev sončne elektrarne.