Živeti zaradi otroka

Zdrav človek ima tisoč različnih želja, bolan eno samo: ozdraveti. Kdo je to misel prvi izrekel, ne vem, vsekakor drži.

Gospa Simona Šket Sosol živi na Bledu, kjer si je ustvarila družino. Do pred devetih let ni nihče v njeni bližini, nihče iz njenega okolja omenjal raka. Kot da bi bil rak sam po sebi nekaj zastrašujočega in zloveščega. Takrat, leta 2000, pa se je Simoni bolezen razširila ter zajedla v pljuča, pod pazduho in v dojko.

V trenutku spoznanja se je začel Simoni svet podirati pod nogami. Potem pa je bilo potrebno zbrati moč in z resnico seznaniti še najbližje. In narediti načrt za opravljanje izpitov na fakulteti. Naslednji dan je bila slika njenih načrtov obrnjena na glavo; popolnoma drugačna.

Prvi korak k ozdravitvi je storila s tem, ko je sestavila vprašanja, ki so jo v zvezi z njeno boleznijo zanimala, in jih zastavila lečeči zdravnici, onkologinji. Ta je bila ljubezniva, si vzela za Simono čas in ji odgovorila na vsa njena vprašanja. Začel se je spopad z boleznijo, »prosti« čas pa si je zapolnila z obveznostmi na mariborski strojni fakulteti.

Za marsikaj, tudi za opravljeno diplomo, je hvaležna družini in prijateljem, ki so ji nesebično stali ob strani. Spoznala pa je tudi drugo stran bolezni oziroma prijateljstva. Številni strahopetni prijatelji so ji v tem njenem življenjskem obdobju obrnili hrbet in so za zmeraj odpadli. Tako so ji ostali le tisti pravi prijatelji, ki si jih vsi želimo imeti ob sebi.

Zdravljenje je začela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Žal ji uradna medicina ni znala ali vedela pomagati. In v teh negotovih okoliščinah je zvedela za postenje, ki ga priporoča Rudolf Breuss. Kajpada se je posta lotila na svojo roko, se pravi, po lastni presoji in sama; pri sebi doma. Vedela je namreč, da ji terapije niso pomagale in da mora stvari vzeti v svoje roke. Skratka, da mora nekaj poskusiti sama. Hči Alja je imela takrat šest let. Morala je živeti tudi za otroka, ne le zase.

Simona pravi, da je za ozdravitev storila vse. Verjame, da človeka ne more pozdraviti nihče drug, razen sam sebe. Trdno verjame, da sleherni človek v sebi nosi samozdravilno moč. Načinov, kako to moč prebuditi, pa je izjemno veliko. Nad vsemi drugimi načini in potmi, pa lebdi neskončna in neizmerna želja: živeti.

Vendar. Tudi z zdravniki ima Simona dobre izkušnje, saj so ji pred tem, ko je spoznala in dojela skrivnosti samozdravljenja, čestokrat priskočili na pomoč. »Nikoli ne bom pozabila,« se spominja, »ko sem klicala na onkološki inštitut in jim povedala, da se bom postila. Niso mi rekli, da se ne smem, pač pa, da oni s tem nimajo izkušenj.« (Se nadaljuje.)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / ponedeljek, 6. maj 2024 / 07:21

Blejskega gradu ne dajo

Medtem ko kulturno ministrstvo in blejska občina nadaljujeta pogovore o spremembah upravljavske pogodbe za Blejski grad, je skupina blejskih občinskih svetnikov sprožila spletno peticijo Blejskega gra...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Čas za mladost v Kranju

Minuli konec tedna se je v gorenjski prestolnici začel 13. festival Teden mladih.

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Razdeljeni bi dobili več kot enotni

Zgornja Gorenjska želi postati samostojna pokrajina. Izračuni kažejo, da bi v razdeljeni Gorenjski zaradi slabše razvitosti dobila več denarja za naložbe in razvojne programe kot v enoviti.

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Pohvala za prvomajsko budnico

Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora ima pomembno kulturno poslanstvo, tokrat pa ga moramo pohvaliti za vsakoletno prvomajsko budnico po mestu. V svojem jutranjem pohodu se ustavijo na stalnih...

GG Plus / petek, 18. maj 2007 / 07:00

eGorenjska bo nova prelomnica

"Osebno razvoj eGorenjske primerjam z dvema zgodovinskima prelomnicama. Prva je bila uveljavitev obveznega osnovnošolskega sistema v času Marije Terezije, druga pa vzpostavitev železničarske mreže po...

Splošno / petek, 18. maj 2007 / 07:00

Zala in Aleksandra

Na odprtju slikarske razstave Mojce Sekulič Fo v Kosovi graščini sta nastopili mladi glasbenici iz Glasbene šole Tržič in Glasbene šole Radovljica. Zala Marn igra klarinet že šesto leto, s...