Komentar: Postati bi morali dnevnik

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gorenjska / torek, 1. september 2009 / 06:00

Ko smo v petkovi številki časopisa objavili predlagane spremembe zakona o dohodnini, za katere je vlada že po zaključku redakcije sporočila, da se jim odreka, je naš bralec to komentiral takole: »Postati boste morali dnevnik, saj kot poltednik ne morete ažurno slediti hitrim spremembam stališč in odločitev sedanje vlade in njenih ministrov.« Ja, Gorenjski glas verjetno še ne bo tako kmalu dnevnik, vlada oz. njeni ministri pa res »delajo hitro« in nekaj, kar še niti rojeno ni, že pokopljejo. Vsaj tako je bilo pri spreminjanju zakona o dohodnini. Ko je vlada prejšnji ponedeljek na Brdu obravnavala okvirno razdelitev proračunskih odhodkov za naslednji dve leti, je za davčno zakonodajo pristojni minister za finance Franc Križanič napovedal, da bodo trem dohodninskim razredom dodali še četrtega, s 50-odstotno davčno stopnjo za dohodke nad 37 tisoč evrov. Le dva dni kasneje, v sredo, so z ministrstva za finance »na podlagi koalicijsko usklajenih izhodišč« poslali predlog nove dohodninske lestvice z dvema dodatnima razredoma za obdavčitev dohodkov nad 30.500 evrov, z višjo dodatno splošno olajšavo in stanovanjsko olajšavo. Dan kasneje, v četrtek, je vlada sklenila, da ne bo uvedla novih dohodninskih razredov in da bo pripravila le manj zahtevne in nujne spremembe zakona.

Vlada je zaradi visokih izdatkov za ukrepe, s katerimi blaži posledice gospodarske in finančne krize, res v hudi stiski, kako naj zakrpa proračunsko luknjo, vendar so davki preveč občutljivo področje, da bi se z davčnimi zavezanci javno igrala »človek ne jezi se«. Izjava predsednika vlade Boruta Pahorja, češ da minister Križanič bolje dela kot govori in da tudi sicer kot minister preveč govori, ni opravičilo, saj s tem izgublja ugled celotna vlada oz. vladajoča koalicija. Volivci to spremljajo in si marsikaj tudi zapomnijo, predvsem pa kot davčni zavezanci vse bolj ocenjujejo vlade in vladajoče koalicije po tem, kako grabežljive so pri davkih in drugih dajatvah. Slovenske plače so že zdaj med najbolj davčno obremenjenimi na svetu, z novima dohodninskima razredoma bi jih obremenili še bolj. Vlada bo torej za blažitev proračunskega primanjkljaja morala najti druge davčne vire: ali bolj obdavčiti luksuzne dobrine in nepremičnine ali zvišati davek na dodano vrednost. Javnost je obdavčitvi »luksuza« še kar naklonjena, višjemu DDV-ju pa ne.