Spreminjajo razvojne načrte

Na Mestni občini Kranj so predstavili osnutek prenovljene strategije trajnostnega razvoja do leta 2023, ki je bila potrebna zaradi močno spremenjenih gospodarskih in finančnih sprememb. K oblikovanju vabljeni tudi občani – za pripombe je čas do konca septembra.

Kranj – Na Mestni občini Kranj so za občane v minulih dveh dneh pripravili javni obravnavi dveh osnutkov strategij; v sredo najprej strategijo trajnostnega razvoja občine do leta 2023, dan za tem pa še strategijo turizma do leta 2020.

Kot je v sredo uvodoma sicer maloštevilnim po­slušalcem pojasnil župan Mohor Bogataj, so javno obravnavo pripravili ne­kje na sredini javne razgrnitve strategije, ki sicer traja že vse od sredine julija, z namenom zbrati čim več novih idej in pobud. Strategijo trajnostnega razvoja Mestne občine Kranj so sprejeli že leta 2009, a je bil dokument zaradi močno spremenjenih gospodarskih in finančnih okvirov in novega občinskega prostorskega načrta potreben temeljite novelacije, ki so se je lotili letos marca – takoj po podpisu pogodbe o sofinanciranju za dva velika kranjska projekta – grad­njo kanalizacije in centralne čistilne naprave ter vodovoda Bašelj–Kranj. Le tako je strategija lahko realna, predvsem po finančni plati, še poudarjajo na občini.

Problem Kranja je izguba delovnih mest

Strategija trajnostnega razvoja ni obvezen dokument občine, je pa zelo priporočljiv, sploh pri črpanju nepovratnih sredstev. V splošnem so v njem zapisani načrti, kam občina v prihodnje želi in za kaj vse bodo porabljena javna sredstva, za to pa je potrebno oceniti tudi obstoječe stanje. Mestna občina Kranj je s 55 tisoč prebivalci tretja največja v Sloveniji. V mestu živi 75 odstotkov prebivalcev, rast občanov pa je pozitivna, čeprav zadnja tri leta že nekoliko upada. Problem Kranja je izguba delovnih mest, saj jih je v zadnjem obdobju manj kar 2000. V Ljubljano se dnevno vozi okoli 5000 Kranjčanov (ali skoraj četrtina vseh delovno aktivnih občanov), stopnja brezposelnosti pa je 12,2-odstotna, kar je sicer manj od slovenskega povprečja. Pozitivni trendi se kažejo v turizmu, stanje se izboljšuje tudi na področju okolja, posebno težavo pa predstavljata slaba pretočnost prometa, pa tudi okoli 100 hektarov praznih industrijskih površin v zasebni lasti, na katere občina nima dosti vpliva.

96 projektov, 163 milijonov evrov

Vizija mestne občine tudi v novi strategiji ostaja nespremenjena. Kranj si želi postati odprto, pa tudi trajnostno in pametno središče Gorenjske. Za dosego tega cilja bi v prihodnje projekte strnili v šest ključnih področij – skrb za okolje, pametno mesto (podjetništvo, nove tehnologije), krepitev institucij znanja, povezovanje kulture in turizma, skrb za starejše in šibkejše ter razvoj športa. Strategija zajema šestnajst ključnih projektov ali kar 96 konkretnih, med njimi denimo krepitev javnega prevoza in gradnjo kolesarskih stez, ustanovitev gorenjske univerze, ureditev Potniškega središča Kranja s centralnim avtobusnim terminalom, male sisteme daljinskega ogrevanja, dozidavo in rekonstrukcijo OŠ Simona Jenka, glasbeno šolo v starem mestnem jedru, ureditev kanjona reke Kokre, razvoj Športnega centra Kranj in mnogo drugega. Časovni okvir projektov iz strategije je deset let, ocena njihove vrednosti pa kar 163 milijonov evrov, pri čemer je jasno, da brez evropskega denarja in drugih virov financiranja ne bo šlo.

Osnutek strategije je objavljen na občinski spletni strani, občani pa svoje pripombe lahko pošljejo na naslov strategija.razvoj@kranj.si, do vključno 30. septembra.