Višja obdavčitev srednjega sloja

Vlada je na celodnevni seji v ponedeljek na Brdu obravnavala okvirni razrez proračunskih odhodkov po razvojnih politikah, razvojnih programih in predlagateljih finančnih načrtov za leti 2010 in 2011.

Brdo - Razrez proračunskih odhodkov bo na podlagi razprave na seji vlade pripravljen v teh dneh, so sporočili po ponedeljkovi seji vlade, ki se je zavlekla do naslednjega dne. Proračunski uporabniki bodo lahko začeli pripravljati svoje finančne načrte najkasneje v začetku prihodnjega tedna. Načrtujejo, da bo proračunski predlog z vsemi spremljajočimi dokumenti sprejet v zadnjem tednu septembra, vlada pa ga bo v zakonsko predvidenem roku poslala v obravnavo državnemu zboru.

Med ukrepi, s katerimi namerava ministrstvo za finance zapolniti proračunsko vrzel, ki znaša rekordnih več kot pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), je predvsem novela zakona o dohodnini, s katero naj bi uvedli dodaten, četrti dohodninski razred, obdavčen po 50-odstotni stopnji. Namenjen naj bi bil tistim, katerih dohodki presegajo 37 tisoč evrov na leto. Na ministrstvu za finance novega ukrepa podrobno ne komentirajo, češ da je zakonodaja še v fazi usklajevanja in analiz in nosi oznako interno, zato morebitnega ukrepa podrobneje ne komentirajo. Napovedujejo, da bo dokončni predlog predvidoma obravnavan na vladni seji v septembru. Kljub temu pa je že zbudil veliko odzivov in polemik, tako med ekonomisti kot tudi v politični javnosti, kjer se z njim ne strinjajo niti vsi koalicijski partnerji, nasprotuje pa mu tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Vsi nasprotniki tega finančnega ukrepa poudarjajo, da ni primeren. Prizadel naj bi zlasti višji srednji razred, ljudi, ki veliko delajo, tudi več zaslužijo, že sedaj pa so tudi najbolj obdavčeni, medtem ko res bogatih ne bo obdavčil, saj večinoma ne živijo od plač. Višji srednji sloj je v vsaki družbi nosilec razvoja, v gospodarski krizi pa tudi generator potrošnje. Cilj davčne politike ne sme biti dodatno obremenjevanje najbolj produktivnega dela prebivalstva, ampak razbremenjevanje gospodarstva in bolj učinkovit sistem pobiranja davkov, so prepričani v koalicijski LDS. Menijo tudi, da bi morali s finančnimi ukrepi predvsem zmanjšali sivo ekonomijo in obdavčiti luksuzne dobrine (avtomobile višjega cenovnega razreda, razkošne nepremičnine, ki jih ljudje ne potrebujejo za vsakodnevno bivanje, jahte in letala).