Več reševanja, manj denarja

Na vojaški vaji v Završnici so se pripadniki 15. helikopterskega bataljona urili za sodelovanje pri izvajanju nalog zaščite in reševanja. Vajo Završnica 2009 si je ogledala tudi ministrica za obrambo Ljubica Jelušič in nekateri politiki.

Završnica - Z vojaško vajo so tokrat inscenirali razmere, ko naj bi širše območje Gorenjske prizadel potres, ko bi bile pretrgane vse cestne komunikacije in bi bil mogoč le prevoz po zraku. Pripadniki 15. helikopterskega bataljona so v sodelovanju z drugimi v sistemu zaščite in reševanja prikazali primer, kako sodelujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Uprizorili so reševanje v gorah, helikopterski prenos tovora na nedostopno področje in reševanje gozdnega požara s pomočjo helikopterja in letala. Helikopterska pomoč sicer vsebuje reševanje v gorah, prevoze ob elementarnih nesrečah, izvidovanje in gašenje požarov, oskrbo na nedostopnih mestih, iskanje in reševanje na kopnem in iz vode ter usposabljanje pripadnikov elementov sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V zadnjih letih so med drugim sodelovali pri gašenju velikih požarov na Kosovu, v Makedoniji in Grčiji ter pri poplavah v Kropi in Železnikih.

Vajo Završnica 2009 si je v družbi načelnika generalštaba Alojza Štajnerja in več politikov (med njimi sta bila tudi gorenjska poslanca in župana Borut Sajovic in Tomaž Tom Mencinger ter župan občine Žirovnica Leopold Pogačar) ogledala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Dejala je, da Slovenska vojska veliko sodeluje v sistemu zaščite in reševanja, ob tem pa opozorila na paradoks, da se ob povečevanju nalog s tega področja zmanjšuje obrambni proračun države. Letos so s helikopterji opravili že skoraj toliko naletov kot lani vse leto, več ko letijo, več je potrebnega vzdrževanja (tudi v tujini), s tem pa tudi več stroškov, je dejala ministrica in ocenila, da gre pri teh nalogah za težak, zahteven, odgovoren in tudi drag posel. Zato so se morali odločiti za prednostne naloge pri uporabi helikopterjev, kjer ne bodo krnili reševalnih poletov, zmanjševale pa se bodo naloge vojaško-civilnega sodelovanja, kjer se bodo s sodelavci odločili o prednostnih nalogah. Posadke Slovenske vojske veliko sodelujejo v gorskem reševanju. Do septembra so ves čas v pripravljenosti na brniškem letališču, od tedaj naprej pa bodo ob koncih tedna. Poleg ministrice je usposobljenost ekip pohvalil tudi načelnik generalštaba Alojz Štajner, ki je dejal, da so na področju reševanja usposobljeni bolje kot njihovi kolegi v drugih državah zavezništva, kar se je pokazalo zlasti pri gašenju požara predlani na Kosovu. Sodelovanje na vaji je kot veliko obveznost in čast ocenil vodja gorskih reševalcev Miro Pogačar. V helikopterskem reševanju sodelujejo z vojsko in policijo, glede krčenja proračuna pa je izrazil upanje, da teh nalog ne bi okrnili in da bi ostali primerljivi z drugimi državami. Ob dejstvu, da je bilo reševalnih poletov letos že okoli 270 (lani pa vse leto okoli 300), je opozoril, naj ljudje odhajajo v gore bolje pripravljeni, čemur je v Završnici pritrdil tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar. Da bi ljudje reševalne akcije plačevali, kadar gredo v gore slabo pripravljeni, pa je menil, da je to treba urediti prek sistema zavarovanja. Ob vaji Završnica 2009 sta o sodelovanju v sistemu zaščite in reševanja spregovorila tudi Anton Koren iz Gasilske zveze Slovenije in poveljnik Civilne zaščite Miran Bogataj.