Romarji k Vrbskemu jezeru

Jutri, 15. avgusta, ob pol enajstih dopoldne bo v koroškem romarskem središču Marija na otoku/Maria Woerth pri Vrbskem jezeru/Woerther See slovenska maša v počastitev velikega šmarna. Daroval jo bo vikar celovške škofije, slovenski duhovnik dr. Jože Marketz, pel pa bo cerkveni zbor iz bližnjih Hodiš/Keutschach. Marija na otoku je priljubljena in dobro poznana tudi med številnimi Slovenci. Otok, ki je bil do 18. stoletja res otok, potem pa je zaradi znižane gladine Vrbskega jezera postal polotok, sodi med najstarejša krščanska naselja na Koroškem, je bil prvič omenjen leta 875 v listini freisinškega škofa. Cerkev je okrog leta 900 zgradil škof Waldo. Postala je izhodišče za misijonsko delovanje na Koroškem. Na otoku so trije pomembni stavbni spomeniki. Prvi je župnijska cerkev sv. Primoža in Felicijana, ki je središče Marijine božje poti, drugi je zimska ali rožnovenska cerkvica, tretji pa kostnica. Župnijska cerkev, v kateri je zgodnjebaročni oltar iz leta 1658, ima kipe treh zavetnikov: Primoža, Felicijana in Marije z Jezusom. Marijin kip je nastal okrog leta 1460 in je med najstarejšimi stvaritvami iz tega časa na Koroškem. V baročnem oltarju je razpelo iz 16. stoletja, v krstni kapeli pa sta zelo stari gotski tabli, ostanek krilnega oltarja iz leta 1470. Zahodno od župnijske cerkve je preprosta zimska ali rožnovenska cerkev. Zgodovinarji so ugotovili, da je bila zgrajena leta 1155 in obnovljena leta 1355. Njena največja znamenitost so romanske freske iz 12., morda pa celo iz druge polovice 11. stoletja. Freske so najstarejši primerek stenskega slikarstva na južnem Koroškem. Za župnijsko cerkvijo, na robu pokopališča, pa stoji tretja posebnost otoka, dvonadstropna romanska kostnica, zgrajena leta 1276. V njenem spodnjem nadstropju so nekdaj shranjevali kosti iz prekopanih grobov, v zgornjem nadstropju pa je bila kapela.

Če bo šel morda kdo jutri ali kadarkoli k Mariji na otoku, na katerem je še v prvi polovici preteklega stoletja prevladovala slovenska beseda, naj se med potjo ustavi v Hodišah/Keutschach, ki ležijo le nekaj kilometrov nad južno obalo Vrbskega jezera. Hodiše najdemo zlahka. Če prihajamo iz ljubeljske strani, pred Celovec zavijemo levo proti Vetrinju/Viktring in nadaljujemo pot do Hodiš in sosednjih, žal Slovencem iz Slovenije manj znanih vasi, v katerih še govorijo slovensko. Hodiše so znane po župnijski cerkvi sv. Jurija, ki je bila prvič omenjena leta 1237. V vasi je tudi graščina iz 17. stoletja, v kateri je bil nekdaj sedež koroškega okrožnega sodišča.