Družina Stevens: Nena in Andrew, zadaj Peter John in levo Martin Adam

Stevensovi iz Pirnič

Nena Vrhovec Stevens in Andrew Stevens sta znana baletna plesalca, balet pleše tudi njun mlajši sin Martin Adam, starejši sin Peter John pa je uspešen plavalec. V svoji kategoriji je postal štirikratni državni prvak.

Andrew Stevens: »V Sloveniji je vse boljše kot v Angliji. Ko gremo tja na obisk in ko se vračamo v Slovenijo, na letalu vedno rečem, da grem domov. Vsi, ki pridejo k nam iz Anglije na obisk, so navdušeni.«

Stevensovi so znana družina, v prvi vrsti po baletu, na Gorenjskem predvsem po njihovi Baletni šoli Stevens. Zadnjih dvanajst let živijo v Spodnjih Pirničah v občini Medvode. Lokacijo je izbral Andrew, sicer Anglež iz mesta Hastings, ki ga je v Slovenijo pripeljal balet in tukaj je spoznal tudi svojo sedanjo ženo, takrat še Neno Vrhovec.

»To je dolga zgodba. Nekaj časa sem plesal v Benetkah, nato pa me je pot vodila v Slovenijo, saj je v SNG Operi in baletu Ljubljana ena plesalka potrebovala plesalca. No, to je bila moja sedanja žena. Bilo je leta 1989,« se v smehu spominja Andrew. Združil ju je torej balet, ljubezen obeh že od otroštva. Občasno skupaj na odru zaplešeta še danes, nazadnje sta se predstavila v Pepelki, predstavi njune Baletne šole Stevens, ki bo prihodnje leto praznovala deset let delovanja. Šolo vodita, v njej pa tudi poučujeta. V Pirničah jo obiskuje 120 učencev, na podružnici v Naklem pa 50. Poleg tega oba plešeta v ljubljanski Operi in baletu, Andy vodi tudi baletni oddelek na Glasbeni šoli Jesenice. Kot tujec v Sloveniji se je na naše življenje hitro privadil. Za državljanstvo ni zaprosil, tako da ima samo angleškega, je pa Slovenija postala njegov prvi dom. »Z družino se še vračamo v moj domači kraj, vendar ne poleti, večinoma za božič ali pa jeseni, spomladi. Hastings leži tik ob morju, vendar se kopati tam ne da. Voda zgleda umazana. Ko sem prvič videl Sredozemsko morje, sem bil čisto šokiran. Nisem bil vajen gledati tako lepega morja,« je povedal Andrew, ter dodal, da mu je življenje v Sloveniji zelo všeč: »Vse je boljše kot v Angliji. Ko gremo tja na obisk in ko se vračamo v Slovenijo, na letalu vedno rečem, da grem domov. Vsi, ki pridejo k nam iz Anglije na obisk, so navdušeni.« Več težav pa je imel s slovenščino. Učiti se jo je začel šele po približno desetih letih bivanja v Sloveniji. »Ko sem samo plesal v Operi, znanja slovenščine nisem potreboval. Tudi z Neno sva se sporazumevala v angleščini. Potem sem se odločil, da bi rad postal učitelj baleta in brez slovenščine to ni šlo. Eno leto sem obiskoval tečaj. Bilo je kar težko. Sedaj razumem vse, tudi povedati znam veliko, le včasih ne najdem pravega izraza. Doma se z otrokoma pogovarjam v angleščini, Nena pa z njima v slovenščini. Ko smo vsi skupaj, govorimo angleško,« še pojasni.

Imata dva otroka, oba z dvojnim imenom. Njun prvi sin Peter John je star 14 let. Ni se odločil za balet, je pa uspešen plavalec kranjskega Triglava. Plavanje obiskuje od četrtega leta starosti. »Nisva razočarana, ker ne nadaljuje družinske tradicije in ni plesalec baleta, ki pa ga sicer rad pogleda. Podpirava tudi njegovo plavalno kariero. Prideva na tekme,« je povedala Nena, Andrew pa je dodal: »Zavedam se, da je v plavanju zelo uspešen. S takšnimi časi bi bil tudi v Angliji državni prvak.« Peter John bi lahko plaval tudi za Veliko Britanijo. Ima namreč dvojno državljanstvo, tako kot njegov mlajši brat Martin Adam. Kot plavalec veliko obeta. Na letošnjem državnem prvenstvu je v svoji kategoriji osvojil štiri zlate in pet srebrnih medalj, na 50 m prsno je za vsega dve stotinki zgrešil državni rekord. »Treninge imam vsak dan, razen v nedeljo. Moji najboljši disciplini sta prsno in hrbtno,« pravi Peter John. Desetletni Stevens jr., Martin Adam, je v 2. razredu postal plezalec in trenira pri ŠD Vertikala, poskusil se je tudi v plavanju, a potem ni vztrajal, v 3. razredu pa je začel plesati balet in se predstavil v kar nekaj predstavah. Naslednja vloga ga čaka v Hrestaču, vendar se še ni odločil, če bo z baletom sploh nadaljeval. »Za balet sem se odločil povsem sam, vedno bolj pa ugotavljam, da ni tako lahko biti baletnik. Bolje se počutim v steni,« obrazloži Martin Adam. Nena za konec pravi, da je zelo adrenalinski, neustrašen, ob tem pa doda, da je tudi na odru dober. Zaključil je 1. razred baletne šole na Glasbeni šoli Jesenice.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 25. november 2019 / 10:56

Zagorelo v lakirnici

Hrastje – V torek dopoldne je zagorelo na peči v lakirnici podjetja Agromehanika v Hrastju. Prišlo je do taljenja delov stroja, požar pa se ni razvil, saj so ga pogasili že zaposleni. Materialna šk...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...