Vse več zanimanja za namakanje zemljišč

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 15. februar 2016 / 14:03

Na Gorenjskem je zaradi pogostih suš vse več potreb po namakanju kmetijskih zemljišč. Država s finančnimi podporami spodbuja kmete k povezovanju in k skupni gradnji namakalnih sistemov.

Šenčur – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj je ob koncu januarja pripravil v Šenčurju delavnico o namakanju kmetijskih zemljišč na Gorenjskem. Udeležba je bila dobra, sodelovalo je okrog šestdeset kmetov, ki že namakajo kmetijska zemljišča ali o tem zaradi vse pogostejših suš razmišljajo. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem zavodu, je bilo na Gorenjskem po letu 2000 pet suš – najhujša je bila v letu 2003, potlej pa so bile še v letih 2006, 2010, 2012 in 2013. Lani sicer večje suše ni bilo, bili pa so štirje sušni stresi, zaradi katerih so bili na lahkih peščenih tleh manjši pridelki pri krompirju, vrtninah (na njivi) in koruzi. Kmetijska svetovalna služba je doslej z različnimi aktivnostmi spodbujala ukrepe za prilagoditev kmetijske pridelave klimatskim spremembam – pridelovanje sušno bolj odpornih kultur na njivah, ki slabše zadržujejo vodo v tleh, takšen način obdelave tal, ki zadržuje vlago v tleh, in pravočasno izvedbo tehnoloških ukrepov (uravnoteženo gnojenje, okopavanje rastlin, ki je pomembno za krepitev koreninskega sistema), ob tem pa je tudi kmetovalce in občine seznanjala s potrebami po namakanju. Obseg namakanja na Gorenjskem se v zadnjih letih hitro povečuje, predvsem pri pridelavi zelenjave in krompirja, med kmeti pa je precejšnje zanimanje tudi za namakanje koruze. Kmetje, ki že namakajo zemljišča, za vodni vir večinoma uporabljajo podtalnico in vodo iz vodotokov. Najbolj je razširjeno namakanje z bobenskimi namakalniki in mikro razpršilci.

Vse pogosteje negativna vodna bilanca

Andreja Sušnik iz oddelka za agrometeorologijo na agenciji za okolje je dejala, da je pred odločitvijo za namakanje treba pridobiti informacije o vodni bilanci, ki kaže razliko med padavinami in izhlapevanjem vode iz tal in iz rastlin. Na Gorenjskem je letna količina padavin sicer ugodna, vendar je pri tem pomembno, koliko jih pade v času vegetacije in kolikšno je izhlapevanje; poleti na en kvadratni meter njive namreč izhlapi tudi pet litrov vode. V zadnjih letih tudi na Gorenjskem vse pogosteje beležijo negativno vodno bilanco in neprimerno razporeditev padavin, malokateri kmet tudi ve, kakšne so vodnozadrževalne lastnosti kmetijskih tal. Suša lahko povzroči veliko škodo, država jo pokrije le manjši del, zato morajo kmetje sami razmišljati o tem, kako bi zaščitili pridelavo pred pomanjkanjem vode. Krompir, na primer, v vegetacijski dobi, ki je dolga od 120 do 150 dni, potrebuje od 400 do 600 milimetrov padavin. Če jih ni toliko, ga je za doseganje optimalnega pridelka treba namakati, največ vode potrebuje takrat, ko dela gomolje. Lani so bili po podatkih meteorološke postaje na Brniku štirje sušni intervali, skupno je bil krompir štirideset dni v sušnem stresu. Če bi ga takrat osemkrat namakali in mu dodali skupno 160 litrov vode na kvadratni meter, bi bil pridelek normalen.

Za namakanje je treba pridobiti vodno dovoljenje

Boro Ćulibrk in Mitja Golobič z direkcije za vode sta pojasnila, da je za namakanje kmetijskih zemljišč z vodo iz vodotokov, iz podtalnice ali vodnih akumulacij treba pridobiti vodno dovoljenje, v primeru, da je vrtina do podtalnice globlja od tridesetih metrov ali da je na vodovarstvenem območju, pa še dovoljenje za raziskovanje podzemnih voda. Če gre za odvzem iz vodotokov in jezer, direkcija pred izdajo dovoljenja pridobi še mnenje zavoda za ribištvo. Z dovoljenjem med drugim določi mesto odvzema in največjo dovoljeno količino odvzema vode. Direkcija izda vodno dovoljenje za trideset let, možno ga je podaljšati, vlogo za to je treba dati še pred iztekom veljavnosti dovoljenja. Na vprašanje enega od kmetov, ali je možno pridobiti vodno dovoljenje za namakanje kmetijskih zemljišč tudi za odvzem vode iz vodotoka s cisterno za gnojevko, sta predstavnika direkcije pojasnila, da takšnih vodnih dovoljenj ni.

Bolje skupaj kot vsak zase

Igor Ritonja z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dejal, da je za namakanje treba pridobiti vodno dovoljenje, odločbo o uvedbi namakanja in še morebitno gradbeno dovoljenje za poseg v prostor. Za podtalnico obstajajo dokaj natančne karte, ki kažejo, kje je smiselno vrtanje vrtin. Podjetja ponujajo za vrtanje različne cene, zato naj kmetje pred odločitvijo o izbiri izvajalca pridobijo več ponudb. Tomaž Primožič, prav tako s kmetijskega ministrstva, je pozval kmete, da se povežejo med seboj in skupaj zgradijo namakalni sistem, še bolje pa je, da ga zgradi nekdo tretji – občina, komunalno podjetje, ki z njim upravlja in jim zagotavlja vodo do parcel; kmetje pa mu plačujejo uporabnino. Gradnjo namakalnih sistemov za več uporabnikov spodbuja tudi država. Če se nekdo odloči za individualni namakalni sistem, je višina sofinanciranja omejena na 30 odstotkov, v primeru, da je uporabnikov več, pa vse stroške ureditve podzemnega objekta, črpališča in razvoda cevi do parcele uporabnika (vključno z davkom na dodano vrednost) krijeta država in Evropska unija. »Vsak kmet se mora v tem primeru tudi s pogodbo zavezati, da bo vsaj 70 odstotkov zemljišč na namakalnem območju v primeru suše tudi namakal,« je dejal Primožič in poudaril, da se s tem želijo izogniti pretekli praksi, ko je država zgradila velike namakalne sisteme, ki pa so zdaj slabo izkoriščeni. V programu razvoja podeželja za obdobje 2014–2020 je za agromelioracije, komasacije in namakanje na razpolago 24 milijonov evrov, prvi razpis pa bo objavljen ob koncu letošnjega maja ali na začetku junija.