Nevarni skoki v vodo

Poškodb zaradi nepremišljenih skokov na glavo v vodo v Sloveniji na leto ni veliko, so pa posledice zelo hude.

»Do poškodb največkrat pride, ko se družba mladih ljudi, večinoma moških, ki imajo radi rizične aktivnosti, zabava ob vodi. Alkohol je prisoten v polovici takih nesreč. Najpogosteje se poškodujejo moški med 15. in 24. letom pri skoku v vodo nizke oziroma neznane globine, pogosto je prisotna slaba vidljivost ali predmeti v vodi. Večinoma poškodovanci pred nesrečo niso poznali nevarnosti takega skoka in poškodbe, ki se lahko pri tem zgodi. Če že vedo, da se lahko poškodujejo v reki ali jezeru, pa se ne zavedajo, da se taka poškodba lahko zgodi tudi v bazenu. Devet od deset takih poškodb se zgodi v vodi, nižji od enega metra in pol,« je opozorila prim. asist. Hermina Damjan, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine iz Inštituta za rehabilitacijo v Ljubljani.

Poškodba hrbtenice in hrbtenjače je zaradi visoke stopnje mortalitete, visoke obolevnosti preživelih poškodovancev in ekonomskih posledic tako zdravstveni kot finančni problem. »Kljub modernim metodam reševanja in zdravljenja so težje poškodbe hrbtenjače povezane s trajnimi posledicami, ki pomenijo hudo invalidnost. Najprimernejši način zmanjševanja posledic take poškodbe je preventivno ozaveščanje. Namen preventivnih akcij, ki jih izvajamo, ni prepovedati skakanje v vodo, temveč učiti previdnega ravnanja pri tem. Otrok in odrasel morata vedeti, da ima skok na glavo v vodo lahko hude posledice, če se pred skokom v vodo ne prepričamo o njeni globini in skočimo v plitvo vodo, če ne poznamo terena pod vodno gladino in pri skoku v vodo udarimo ob oviro v vodi (skalo, vejo), ali pa če skačemo nepravilno. Ciljna populacija ozaveščanja so že malčki v prvih razredih osnovne šole in prvih tečajih plavanja, njihovi starši in učitelji. Že občutljivo populacijo pa na nevarnost poškodbe opozorimo še enkrat v starosti trinajst, štirinajst let,« je povedala Damjanova. Ena odmevnejših preventivnih akcij ima simbol zlomljene vrtnice in slogan »Ne skači v vodo, če nisi prepričan o njeni globini«.

Koliko poškodb je na leto zaradi skokov na glavo v vodo?

»Prejšnji ponedeljek sem operiral štiridesetletnega moškega, ki je skočil na glavo v vrtni bazen globine sedemdeset centimetrov in je postal tetraplegičen. Na srečo je poškodb zaradi skokov na glavo v zadnjih letih manj, predvsem zaradi učinkovitih preventivnih akcij. Problem ostaja, saj so posledice lahko zelo hude, včasih nepopravljive. Lani smo na naš oddelek sprejeli tri tetraplegične paciente, ki so se poškodovali pri skoku na glavo, ter devet pacientov, ki so sicer imeli poškodbo vratu, niso pa imeli nevroloških izpadov.«

Kako pride do poškodbe?

»Ko je telo ob skoku še v gibanju, zadene glava ali zgornji del prsne hrbtenice ob dno ali neko drugo oviro v vodi. Zaradi tega vsa teža telesa pritisne na zgornji del hrbtenice, ki pa ni namenjena za prenašanje tako hudih obremenitev, ampak samo za nošenje vratu in glave, zato pride do zlomov ali izpahov. In kar je še najbolj nevarno, v hrbtenjači potekajo živčne strukture, ki spadajo pod centralni živčni sistem podobno kot možgani. Hrbtenjača poteka v hrbteničnem kanalu, ki je širok od enega do dva centimetra in zgleda mehansko kot gibljiva cev. Predstavljajte si, da se ta cev stisne zaradi zloma vretenca ali odlomkov, ali pa da je prerezana in se premakne. Živčne strukture v ceveh se poškodujejo, posledica so nevrološki izpadi.

V primeru, da gre za delne nevrološke izpade, je upanje na izboljšanje zdravstvenega stanja precej realno, če pa gre za popolne izpade takoj ob nezgodi, se ponavadi to ne popravi in prizadetost ostane trajna. Kaj vse je prizadeto, je odvisno od tega, na kateri višini pride do poškodb. Če je poškodovana vratna hrbtenica, so prizadete vse okončine, a je spet odvisno, na kateri višini vratne hrbtenice pride do poškodbe; lahko so prizadeti samo prsti, lahko sta prizadeti zapestji, komolci, lahko cela zgornja okončina in seveda popolnoma obe spodnji okončini. Če je poškodovana prsnoledvena hrbtenica, sta prizadeti spodnji okončini in če se to zgodi na višjem delu prsne hrbtenice, so zraven prizadete še trebušne mišice in vsa pomožna dihalna muskulatura. Poleg nezmožnosti gibanja z okončinami je lahko prizadeta tudi kontrola nad izločanjem urina in blata ter pri moških erekcija.«

Zasledila sem podatek, da se večinoma poškodujejo mladi med 14. in 24. letom, da med njimi prevladujejo fantje. Največ poškodb je med glavno sezono na neorganiziranih kopališčih, na morju, jezerih, rekah. Kako to komentirate?

»Problem je v glavnem ta, da ljudje skačejo v preplitvo vodo, ponavadi zaradi nepremišljenosti ali objestnosti. To se zgodi v trenutnem navdihu, v družbi, ko je zraven pogosto prisoten še alkohol. Pri skokih v vodo gre res za mlajše moške, ne pa vedno. Lani smo imeli na oddelku tudi dve ženski.«

Kateri so sicer najpogostejši vzroki za poškodbe glave in hrbtenjače?

»Na splošno velja, da do poškodbe glave največkrat pride zaradi padcev in v prometnih nesrečah. V zadnjem času pa imamo vse več poškodb hrbtenjače z nevrološkimi izpadi brez poškodbe same hrbtenice. Te poškodbe povzročijo naplastitve oziroma degenerativne spremembe v poteku vratne hrbtenice zaradi utesnitve hrbteničnega kanala. Že pri nenadnem sunkovitem gibu z glavo lahko pride do udarnine hrbtenjače ali natega, kar ima za posledico nevrološke izpade.«