Lubadar tudi letos napada z vsemi "kanoni"

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / nedelja, 9. avgust 2009 / 06:00

Črnoglede napovedi, da bo lubadar tudi letos enako kot lani močno ogrožal gozdove na Zgornjem Gorenjskem, se uresničujejo.

Bled – V blejski območni enoti zavoda za gozdove so letos do konca julija odkrili okoli trideset tisoč kubičnih metrov od lubadarja napadenega drevja (lani v enakem obdobju 37 tisoč »kubikov«), vendar se bo količina že ta mesec občutno povečala in se bo po napovedih gozdarjev verjetno dokaj približala lanski. Naj spomnimo, da so lani na blejskem gozdnogospodarskem območju, ki obsega občine Radovljica, Bled, Gorje, Bohinj, Žirovnica, Jesenice in Kranjska Gora, odkrili 93 tisoč kubičnih metrov »lubadark«, od tega so jih lastniki do konca leta pospravili 84 tisoč »kubikov«. V gozdarsko normalnih letih je zaradi lubadarja treba posekati od deset do dvanajst tisoč kubičnih metrov drevja, lanska količina »lubadark« pa je predstavljala približno tri četrtine povprečnega letnega poseka v zadnjih desetih letih.

In kaj je razlog za pretirano namnožitev lubadarja? Kot pojasnjujejo v blejskem zavodu za gozdove, se v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem v zadnjih letih kar vrstijo ujme, zadnja je bila decembra lani, ko je teža snega poškodovala okoli 60 tisoč kubičnih metrov gozdnega drevja, od tega okoli štiri tisoč »kubikov« v gozdovih v lasti kmetov in drugih drobnih posestnikov, vse ostalo pa v državnih in nadškofijskih gozdovih. Da bi bila nesreča še večja, so lokacije snegoloma sovpadale z žarišči lubadarja, ki je s tem dobil ugodne možnosti za nadaljnje razmnoževanje.

»Značilno je, da je večina lubadarja v gozdovih v sredogorju in visokogorju. Na radovljiško blejskem območju ni nič posebnega, a če se boste zapeljali v Radovno, se boste prijeli za glavo,« je težave z lubadarjem v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem slikovito opisal vodja blejske območne enote zavoda za gozdove Andrej Avsenek in dodal: »Letos se je razvoj lubadarja zaradi neugodnih razmer (dolge zime, veliko moče) časovno nekoliko zamaknil, a zdaj, ko je prva generacija zunaj, so posledice hude. Pojavil se je tudi na vseh lanskih lokacijah. To ne pomeni, da so bila žarišča slabo sanirana, ampak kaže na to, da ga je v deblih in v zemlji veliko prezimilo.« Kot je pojasnila Vida Papler Lampe, ki v zavodu vodi odsek za gojenje in varstvo gozdov, so se posledice pretirane namnožitve lubadarja začele navzven kazati pred tremi tedni. Pokazale so se predvsem nad Jesenicami, v Radovni, na Mežakli pa tudi na Jelovici in Pokljuki. Spravilo od lubadarja napadenega drevja je letos doslej potekalo hitreje kot lani, od 30 tisoč kubičnih metrov odkritih »lubadark« je okoli 25 tisoč »kubikov« že pospravljenih. Kmetje in drugi mali lastniki so se navadili, da je ob napadu lubadarja treba hitro reagirati, če želijo ob prodaji za les še kaj iztržiti in preprečiti selitev lubadarja v še zdravo gozdno drevje. V zavodu se bojijo, da se bo spravilo »lubadark« v prihodnje upočasnilo, saj izvajalci gozdnih del z vsemi razpoložljivimi stroji in kadri odpravljajo posledice snegoloma v državnih in cerkvenih gozdovih. Z deli so zaradi dolge zime in debele snežne odeje lahko intenzivno začeli šele junija, končali naj bi do začetka decembra. Delo je zamudno, poškodovano drevje je na številnih lokacijah, veliko je drobnega lesa … Tretjino drevja naj bi pospravili s stroji (»harvesterji«), ostalo še na klasični način. Delo otežuje tudi deževje, ki je razmočilo gozdna tla. »Nekatere vlake so zato precej razkopane. Upam, da bodo obiskovalci gozdov to razumeli,« pravi Andrej Avsenek in poudarja: »Ob tako mokrem letu, kot je letošnje, se je v konkretnih primerih bilo treba odločiti, kaj je manjše zlo: ali poškodba vlak oz. gozdnih tal ali pretirana namnožitev lubadarja.«