Janez Krničar, Zvone Mulej, Brane Iskra, Tone Marolt, Janez Koselj, Sonja Iskra, Tone Kavčič in Dane Berce prav na obletnico smrti Boštjana Olipa pri križu, ki obeležuje mesto, ker je bil ustreljen. / Foto: Vinko Selčan

Ustreljen zaradi upora proti vojni

Člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornja Gorenjska so se konec maja odpravili v Murau, kjer so pripravili spominsko slovesnost ob stoti obletnici smrti radovljiškega rojaka vojaka Boštjana Olipa, ki je bil tam kot vodja protivojnega upora ustreljen 21. maja 1918.

Pod gradom Murau, kjer je bila med prvo svetovno vojno stacionirana nadomestna stotnija 7. lovskega bataljona, blizu mesta, kjer so ga ustrelili, danes stoji železni križ s posvetilom Boštjanu Olipu, pripoveduje Tone Marolt, ki že nekaj let proučuje življenje tega domoljuba in znanega radovljiškega Sokola.

»Boštjan Olip se je rodil v številni kmečki družini, ki je živela na kajži pod mestom – staro Radovljico. Starša, oče Janez in mati Neža, sta trdo garala na mali Srednjekovi kajži. Otroci so zgodaj odhajali od doma po svetu: na Dunaj, v Gorico služit in učit se. Boštjan je ostal doma, pomagal je očetu in materi pri kmečkih opravilih. Telovadnemu društvu Sokol Radovljica se je med prvimi pridružil že ob ustanovitvi Sokola leta 1908.« Kot pojasnjuje Marolt, so Olipa oktobra 1913 vpoklicali na služenje kadrovskega roka v Kanal ob Soči. »Razporedili so ga k 4. stotniji, s katero je po začetku vojne 12. avgusta 1914 iz Gradca odšel na fronto. V Galiciji se je udeležil najhujših bojev, v katerih so Rusi strahovito porazili avstrijske armade. Na pragu ruske zime v novembru 1914 so ga skupaj s soborci zajeli pod prelazom Lupkow. Novo leto 1915 je dočakal v Moskvi, kjer so jih nastanili v začasno taborišče vojnih ujetnikov. Pomladi 1916 je prispel v Tjumen v zahodni Sibiriji. V sibirskih taboriščih so vladali pomanjkanje in slabe higienske in zdravstvene razmere. Vojni ujetniki so zaradi pomanjkanja delovne sile morali delati na poljih, v tovarnah in rudnikih. Leta 1917 je skupaj s ''kameradi'' kopal premog v rudniku premoga v okolici mesta Vladimir, v tulski guberniji. Tu so bile razmere boljše, ujetniki so si lahko kupovali hrano in tobak. Iz časopisov in od Rusov je zvedel za nemire in revolucijo v Rusiji. Po novem letu 1918 je začel načrtovati beg. V drugem poskusu pobega sta s tovarišem dosegla rusko-nemško mejo in se predala.« Svojo bojno pot in ujetništvo je popisal v dveh dnevnikih.

Iz nemškega zbirnega taborišča se je za veliko noč vrnil domov, v Radovljico. »Dobil je mesec dni dopusta, 1. maja 1918 pa se je moral zglasiti pri nadomestni stotniji 7. lovskega bataljona v Murauu (Zgornja Štajerska). Nazaj v vojsko se je vrnil trdno odločen upreti se nesmiselni moriji vojne. V petem vojnem letu je v avstrijskih deželah in vojski zavladalo pomanjkanje in nezadovoljstvo. Tudi v Murauu se je med vojaki, povratniki iz ruskega ujetništva, čutil tihi odpor. Zaradi neredne preskrbe so stradali. Ko je zvedel, da so se v Judenburgu uprli, je hitro ukrepal. 14. maja 1918 zvečer je alarmiral moštvo in ga iz kasarn povedel v mesto. Iz skladišča municije so vzeli bojno strelivo, barako pa zažgali. V mestu so od poveljnika garnizije in od okrajnega glavarja zahtevali kruh in mir – konec vojne. Po razdelitvi kruha so se vrnili v vojašnice na grad.«

Kot ugotavlja Marolt, je že naslednje jutro v Murau prispela enota Madžarov in brez odpora razorožila moštvo nadomestne stotnije. Boštjana Olipa so aretirali in naglo sodišče ga je obsodilo na smrt. 21. maja 1918. Ob 6. uri zjutraj so mu prebrali obsodbo in ga čez dve uri ustrelili. Čez tri leta je njegov brat dr. Janez Olip organiziral prekop in prevoz v domovino. Radovljiški Sokoli so mu priredili veličasten pogreb. Že jeseni leta 1921 so mu na rojstni hiši slovesno odkrili spominsko ploščo, ki še danes nemo priča o tistem času. Leta 1941, na začetku nemške okupacije, so domoljubi ploščo odstranili z zidu in jo skrili, da je ne bi okupatorji uničili. Po koncu vojne so jo leta 1958 vrnili na staro mesto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / nedelja, 5. junij 2022 / 18:36

Košnja

Nedavne obilne padavine so vplivale na hitrejšo rast trave – tudi na javnih površinah. Visoka trava ter drugo rastlinje ob cesti sta zlasti na nepreglednih ovinkih lahko nevarna tako za voznike kot...

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 3. maj 2024 / 06:00

Pred olimpijado še domači turnir

Slovenska ženska reprezentanca v odbojki sede, ki si je nedavno priborila nastop na paralimpijskih igrah v Parizu, bo v Šempetru v Savinjski dolini med 3. in 5. majem igrala v Zlati ligi narodov.

Radovljica / petek, 3. maj 2024 / 16:02

Spominska slovesnost v Begunjah

Begunje – Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica v soboto, 4. maja, pripravlja slovesnost v spomin na osvoboditev zapornikov iz begunjskih zaporov. Na ta dan je ob koncu druge svetovne vojne l...

Škofja Loka / petek, 3. maj 2024 / 16:02

Dvig cene storitve pomoč na domu

Zadnja seja škofjeloškega občinskega sveta je bila vsebinsko zelo bogata, saj je imela kar dvajset točk dnevnega reda z najrazličnejšimi temami. Med drugim so potrdili višje cene pomoči na domu.

Škofja Loka / petek, 3. maj 2024 / 16:01

Za blaginjo se je treba truditi vsak dan sproti

Na Križni gori je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pripravila jubilejno, štirideseto prvomajsko srečanje, na katerem so znova poudarili, da je delo vrednota, praznovanje prvega maja pa nas spominj...

Kamnik / petek, 3. maj 2024 / 15:59

Vsako delo je častno

»Zavest, da s svojim delom, svojimi rokami, svojim umom in svojim znanjem naredimo več, je spremenila naš svet,« je dejal tokratni slavnostni govornik na prvomajski proslavi v Kamniški Bistrici Aleš H...