Marelica, zaveznik zdravja, lepote in pameti

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / / 06:00

Marelice naj bi izjemno dobro dele otrokom, športnikom in ljudem, ki se dnevno srečujejo z velikimi intelektualnimi in duševnimi napori. Sadež večne mladosti, kot marelici tudi pravijo, kakopak polepša tudi kožo in lase ter okrepi vid.

Sliva iz Armenije

Latinsko ime za marelico Prunus armeniaca, prevedeno v slovenščino se glasi precej bolj preprosto, kot kaže njeno učeno botanično ime – skratka marelici lahko po mili volji rečete tudi - sliva iz Armenije. Ime izvira iz dejstva, da jih je Aleksander Veliki najprej opazil v Armeniji in jih od tam prinesel na staro celino. Že pred več kot štirimi tisočletji so te slastne poletne sadeže že gojili na Kitajskem, kjer naj bi se tudi najprej pojavile. Pri nas jih gojimo v zavetnih in toplih legah. Najbolj vam bodo poplačale, če jim boste namenili mesto ob južnih stenah stavb.

Vsebuje največ vitamina A

Marelica od vsega sadja vsebuje največ provitamina A oz. betakarotena. Poleg tega se lahko pohvali tudi z bogato vsebnostjo vitamina B1, B2, vitamina C, kalija, železa, kalcija in fosforja. V njih se skriva tudi veliko sadnih kislin, kot sta denimo citronska in jabolčna kislina. Sveže marelice vsebujejo malo kalorij in veliko vlaknin.

Pri intelektualnih naporih

Velik zagovornik pozitivnega vpliva marelic na zdravje je bil arabski kirurg Mešue, ki jo je uporabljal zoper bolečine v ušesih, nosu in proti hemoroidom. Betakaroten, ki je v tako velikih količinah prisoten v marelicah, velja za antioksidant, ki po raziskavah preprečuje bolezni srca in ožilja ter rakava obolenja. Varuje pred prostimi radikali, obnavlja celice, krepi odpornost, izboljšuje kri in spodbuja delovanje jeter. Zreli marelični sadeži z domačega vrta so hranilni in z vitamini bogat poobedek, ki naj si ga privoščijo še zlasti otroci, slabokrvni, športniki ter ljudje, ki se dnevno srečujejo z velikimi intelektualnimi napori. Zaradi betakarotena ostrijo vid v mraku in ponoči. Gotovo je tudi to, da uživanje marelic vpliva na lepši videz kože, nohtov in las. Po njih koža postane napeta in sijoča. Na marelice pa ne pozabimo niti pri boleznih dihal.

Sveže, suhe ali v kompotu

Sveže marelice so poleg vsega naštetega tudi dobro odvajalo. Suhe marelice imajo več kalorij kot sveže, so precej nasitne, a kljub temu zelo zdravo in zaželeno živilo. Suhe marelice vsebujejo še več betakarotena, železa in kalija, kot sveže. Med drugim pospešujejo izločanje vode in natrija iz telesa. Marelični kompot naj bi koristil revmatikom, marelice, kuhane v olju, pa naj bi zaustavljale drisko. Marelice se odsvetujejo ljudem z želodčnimi in jetrnimi težavami. Zaradi intenzivne kisline so marelice idealno sadje za kuhanje marmelade. Slednjega se dobro zavedajo tudi gorenjske gospodinje, ki so prave mojstrice pripravljanja slastne domače marelične marmelade. Marelični sok naj bi prispeval k lepi polti, zlasti če ga uporabimo tudi v kopeli: za kad vode potrebujemo liter soka.

Marelični čaj za zunanjo uporabo

Ponekod si iz marelic pripravljajo tudi čaj v obliki prevretka, ki ga uporabijo za obkladke proti ušesnim in nosnim boleznim ter hemoroidom. Za liter prevretka vzamemo sto gramov narezanih marelic, ki jih nekaj minut kuhamo v vodi, pokrijemo in pustimo stati petnajst od dvajset minut, nato precedimo, ohladimo in uporabimo za obkladek.